Švicarji povzročajo glavobol kreditojemalcem

Četrtkovi ukrepi švicarske centralne banke pretekli teden so okrepili švicarske franke v primerjavi z evri. Gospodinjstva in podjetja s posojili v švicarski valuti so doživela veliko izgubo. »Čez noč je šlo v nič 60.000 evrov, ki sem jih za obroke stanovanjskega posojila v frankih vračal od pomladi 2008,« nam je povedal Matjaž.

»Za nakup stanovanja sem pred slabimi sedmimi leti potreboval 130.000 evrov posojila. Ob tem, da sem poznal tveganje, sem se zavestno odločil za kredit, vezan na švicarske franke, saj je bil takrat zame bistveno ugodnejši. Pri NLB sem najel kakih 195.000 frankov z odplačilno dobo 20 let. Ko se je leta 2011 frank nenadoma bistveno okrepil in nato tudi spet padel, sem sicer razmišljal o konverziji posojila v evro, a se na koncu nisem odločil za to. Verjel sem, da se nenaden skok ne more ponoviti, in tudi nisem zbral volje, da bi se ukvarjal s tem. Če bi me na to spomnila tudi banka, bi mogoče šel v akcijo in danes ne bi bil med tistimi, ki so vrgli skozi okno tisoče evrov,« razmišlja Matjaž. Prav decembra je od banke dobil obvestilo, da se je njegov dolg z redno odplačevanimi mesečnimi obroki – za zadnjega je plačal okrog 780 evrov – zmanjšal na 136.000 frankov. To je bilo 13. januarja dobrih 113.000 evrov, včeraj pa reci in piši 134.286 evrov. »Izpuhtelo mi je kakšnih 60.000 evrov, danes, po skoraj sedmih letih, sem banki dolžan 4000 evrov več, kot sem si jih od nje izposodil. Klical sem bančnico in svetovala mi je, naj nekaj dni počakam; konec tedna se bova slišala, da vidiva, kakšno je stanje in kaj lahko storim. Medtem, pravzaprav jutri, pa moram plačati naslednji obrok. Ki bo nekaj čez 900 evrov, to je kakih 120 evrov več, kot je bil prejšnji mesec.« Toda Matjaž vseeno upa, da se bo evro sčasoma vendarle vsaj malo okrepil v primerjavi s frankom. Sreča v nesreči je, da je zdaj vsaj obrestna mera izjemno nizka.

Ozadje

Zadnja štiri leta, torej od leta 2011, je švicarska centralna banka z različnimi ukrepi monetarne politike ohranjala menjalni tečaj med evrom in švicarskim frankom v višini 1,20 franka za evro. Konstantnega tečaja so bili veseli predvsem švicarski izvozniki, verjetno pa tudi turistični delavci, saj je bila Švica za evropskega turista privlačna tudi zaradi dejstva, da so za svoje evre dobili več frankov v menjalnici. V četrtek, 15. januarja, so Švicarji nehali vzdrževati menjalni tečaj med evrom in frankom, tako da se je ta hitro okrepil za okoli 35 odstotkov. Da bi švicarska centralna banka to okrepitev vseeno malo omilila, so po hitrem postopku znižali ključno obrestno mero, tako da se je tečaj ustalil pri okrog 1,04 franka za evro.

Največji udarec za posojilojemalce

Pred globalno finančno krizo so številni slovenski podjetniki in gospodinjstva najemali posojila v švicarskih frankih. Zaradi takrat ugodnega menjalnega tečaja in obrestne mere libor, na katero so vezana posojila v švicarskih frankih, je bilo takšno posojilo, ko smo njegove stroške in obresti preračunali v domačo valuto, ugodnejše od evrskega. Marsikdo je pri tem pozabil na tako imenovano valutno tveganje. Po nekaterih ocenah je bilo leta 2008 dobrih 30 odstotkov stanovanjskih posojil v Sloveniji sklenjenih v švicarskih frankih.

Danes je posojil, vezanih na švicarski frank, manj, saj so jih nekatere banke pri nas istega leta nehale tržiti. Vseeno so v četrtek slovenski posojilojemalci s krediti v švicarskih frankih izgubili dobrih 100 milijonov evrov. Preračunano v evre se jim je povečala glavnica, pa tudi anuiteta. Znesek obroka v frankih ostaja enak, le da posojilojemalca, ki dobiva plačo v evrih, zdaj stane več evrov. Spomnimo, da se je frank okrepil že leta 2010, tako da so ti kreditojemalci že takrat doživeli glavobol in izgubo. Ali s konkretnim primerom: če je mesečni obrok stanovanjskega posojila v višini dobrih 100 evrskih tisočakov, najetega v švicarskih frankih, pred šestimi leti znašal dobrih 500 evrov, bo danes znašal že slabih 800 evrov. Ne nazadnje se je povečala tudi glavnica zaradi okrepitve švicarskega franka.

Kaj pravijo bankirji

Na nekaj domačih bank smo poslali vprašanja o možnostih, ki jih imajo potrošniki s kreditom v frankih. Do zaključka redakcije smo prejeli le odgovore bank Hypo Alpe Adria in UniCredit. V Hypu pravijo, da imajo v svojem portfelju občanov še približno 33 odstotkov stanovanjskih posojil v frankih.

Ali je takšna posojila mogoče zamenjati v evrska? »Vse stranke, ki so pred letom 2008, ko smo to ponudbo kreditiranja umaknili iz ponudbe, najele kredite v švicarskih frankih, smo v zadnjih treh letih povabili na informativni sestanek v eno od naših poslovnih enot, kjer smo jih seznanili z možnostjo in pogoji konverzije, če bi se za to odločile,« pravijo v UniCreditu in dodajajo, da enako velja tudi v prihodnje. »Ob menjavi kredita stranka banki ne bo plačala nobenih stroškov, kot so npr. strošek odobritve kredita, stroškov ocene tveganja, preverjanja kreditne sposobnosti ipd. Kreditojemalce, tudi tiste, ki niso naše stranke in ki razmišljajo o menjavi valute kredita, vabimo v naše enote, saj smo tudi zanje pripravili ugodno ponudbo kreditov, s katerim se lahko izognejo tako tveganju spremembe menjalnih tečajev kot tudi tveganjem spremembe referenčnih obrestnih mer,« so še navedli.

Pri kratki ročnosti pustite

V Hypo banki pravijo, da so strankam konverzijo teh kreditov v evrske svetovali že v preteklosti, a odločitev je vedno v strankinih rokah. »Banka lahko samo svetuje,« pravijo v Hypu in dodajo: »Pri dolgoročnih kreditih, sploh tistih z ročnostjo deset let in več, je smiselno razmisliti o konverziji v evre. Če pa ima stranka le še nekaj obrokov do odplačila posojila, svetujemo, da pusti, kot je.« Tudi v Hypu so opisali postopek konverzije, ki se razlikuje od tistega v UniCredit banki. Stranka v poslovalnici vloži vlogo za konverzijo, na podlagi katere banka obravnava predlog in izpelje ustrezne postopke ter pripravi aneks k obstoječi kreditni pogodbi. Stranka pa ta aneks skladno s cenikom banke tudi plača.

Slovenski izvozniki se veselijo

Krepkejšega švicarskega franka pa se veselijo slovenska podjetja, ki izvažajo v Švico. Zdaj so njihovi izdelki, ki imajo cene v evrih, za švicarske kupce cenejši. Glede na trenutni tečaj Švicarji z nakupom slovenskega izdelka s franki prihranijo 20 odstotkov v primerjavi s stanjem pred četrtkom. No, tudi Slovenija kot turistična destinacija je postala cenovno privlačnejša za švicarskega turista. Ali ga bo zadovoljila tudi naša turistična ponudba, pa je že druga zgodba.

Mnenje finančnega svetovalca

Samo Lubej: »Mnogi, ki so najeli posojilo v švicarskih frankih, bodo morali reprogramirati posojila, drugače ne bodo mogli plačevati obrokov. Kredite naj najemajo v valuti, v kateri služijo denar. A okoliščine so precej individualne. Svetujem, da se ljudje posvetujejo s svojimi bančniki ali specializiranimi neodvisnimi kreditnimi svetovalci. Koliko jih bo to stalo, je odvisno od banke. Nekatere so kooperativne in to naredijo za minimalen strošek, druge na to gledajo kot na predčasno poplačilo enega kredita in najem drugega ... Tudi Republika Slovenija je najela kredite v ameriških dolarjih (izdala obveznice). Od takrat je dolar dražji vsaj za 15 odstotkov v primerjavi z evrom. Se je zavarovala pred valutnim tveganjem? Ne vemo. Tudi za podjetja ne vemo, a mnoga se niso. Vzela so posojilo tam in v tisti valuti, ki so ga dobila in je bilo ugodno. Toda švicarski frank ni ravno valuta, v kateri bi se obračunavala mednarodna trgovina. Tudi Švica ni ravno med našimi ključnimi izvoznimi trgi.«