Telo potrebuje gibanje

Že pred poletjem sem začela čutiti bolečine v vratu, ramah in zgornjem delu hrbtenice v predelu lopatic. Ker ne bi rada, da se še stopnjujejo, bi si želela kako pomagati, piše bralka.

Objavljeno
04. september 2019 11.00
Posodobljeno
04. september 2019 11.00
FOTO: Shutterstock
Dunja Gačnik
Dunja Gačnik
Pozdravljeni, poletne počitnice in dopust se počasi iztekajo, s septembrom bo spet napočil čas, ko bom v službi večino dneva presedela za pisalno mizo in računalnikom. Že pred poletjem sem začela čutiti bolečine v vratu, ramah in zgornjem delu hrbtenice v predelu lopatic. Ker ne bi rada, da se še stopnjujejo, bi si želela kako pomagati. Morda s kakšno vajo, razgibavanjem na delovnem mestu ali kaj podobnega. Mi lahko daste malo več informacij, zakaj te bolečine sploh nastanejo, in kakšen nasvet, kako začeti? Melita

Sodobno življenje nas je prikovalo za pisalno mizo in pred zaslone, dneve vse prevečkrat presedimo in se premalo gibljemo. Že zjutraj sedemo za mizo, se prestavimo v avto in nato delovni dan preživimo sede, in to po možnosti v nespremenjeni drži.

Naše telo pa potrebuje redno gibanje, da bo ostalo zmogljivo in zdravo. Nanj vplivajo tudi duševne obremenitve in čustveni stres, ki ga »odlagamo« na mišice, posebno tiste na vratu in ramenih. Tovrstni stres se navadno izraža v obliki glavobola z napetostjo, ki se začenja v zatilju, od tam se seli navzgor in navzdol.


Ko usvojite osnove izvedbe vaje, je pomembno, da vadite redno, v miru.


Težav s hrbtenico pa ne povzročata le dolgotrajno sedenje ali pomanjkanje gibanja, škodljiva so tudi dela z enoličnimi in ponavljajočimi se gibi. Tudi čezmerna teža obremenjuje hrbtenico in gibalni aparat, torej kosti, mišice in sklepe. V daljšem časovnem obdobju postane pritisk na kosti in medvretenčne ploščice prehud, saj mišice in vezi ne opravljajo le svoje normalne naloge, držati hrbtenico pokonci, temveč jih čezmerna telesna teža še dodatno obremeni.

Za težave so lahko krive tudi okvare živcev v hrbtenjači. Glavni simptomi so bolečine v hrbtenici in sklepih, glavoboli, vrtoglavice ter bolečine ali mravljinčenje v nogah in rokah. Okvare živcev v hrbtenjači lahko povzročijo nepravilno delovanje organov, oslabljeno mišično moč in bolečino. Eden od vzrokov je lahko tudi pritisk vretenca, medvretenčne ploščice ali mišic na živec.

Premikanje vratu ni neodvisno od premikanja celotnega telesa. Vretenc v vratu je samo sedem, a v resnici se vrat začne pri medenici. To pomeni naslednje: če hočete obrniti vrat, pri tem sodeluje celot­no telo. Če je torej telo zategnjeno, je zategnjen tudi vrat. Ko se spet naučimo nižji del hrbta občutiti in se gibati pravilno, ko gibe tega dela telesa znamo nadzorovati in se mišice ne napenjajo pri vsakem gibu oziroma se ne napenjajo pretirano, postane hrbet sproščen, hkrati pa se sproščeno in mehko giba vrat.

Ramenski sklep je po anatomski zgradbi in funkciji eden najbolj kompleksnih telesnih sklepov. Omogoča največji obseg gibljivosti, navkljub izredni fleksibilnosti pa hkrati zagotavlja stabilnost roke. Njegova zapletena zgradba in delovanje pa sta kriva tudi za pogostejše poškodbe in posledično bolečine.

Bolečine v rami se zaradi različnih vzrokov kažejo na različne načine. Včasih se bolniki zaradi močne bolečine zbudijo sredi noči. V naslednjih dneh se še stopnjuje in vedno bolj omejuje gibanje z roko. Taka nenadna, huda bolečina je največkrat posledica preobremenitve. Bolečine v rami lahko nastajajo in se stopnjujejo v daljšem obdobju. Večkrat bolniki čutijo, da so boleči nekateri gibi v končnem ali srednjem obsegu giba. Težave lahko trajajo več let, ponavadi se stanje počasi slabša ali se pridružijo še druge miofascialne težave.

Po elektronski pošti

Vaša vprašanja za Nedelove svetovalce pričakujemo na naslovu Nedelo, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, s pripisom Za svetovalnico, ali na elektronskem naslovu Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Napišite še, kateremu svetovalcu je namenjeno vaše vprašanje.

Svetujejo Tjaša Kočevar (parents life coach, CIMI) in Mojca Stonič (specialistka za osebni in čustveni razvoj, psihoterapevtka), Šola za vzgojo starševIzidor Gašperlin, partnerski in družinski terapevt; psihologinja Tjaša M. Kos; Dunja Gačnik, inštruktorica stott pilatesa® in osebna trenerka; Anže Sirc, diplomirani fizioterapevt.


Največkrat so povezane z degenerativnimi spremembami (kalcinacije, utesnitveni sindrom, tendinitis, ipd). Bolečino sprožijo predvsem ponavljajoči se gibi in delo nad višino ramen. Kadar se občasno že pojavljajo bolečine, se izogibajte sunkovitim gibom, še posebno pri dvigovanju težjih bremen. Kljub bolečini je priporočljivo izvajati vaje, s katerimi želimo predvsem ohraniti gibljivost ramenskega sklepa, ki se vse prehitro zmanjša, in podaljševati mišice, ki so napete.

Vaje, ki so primerne pri bolečinah v vratu, ramah oz. zgornjem delu hrbtenice, naj vam svetuje in pokaže strokovnjak in jih vsaj v začetku ne izvajajte sami. Ko usvojite osnove izvedbe, je pomembno, da vadite redno, v miru, najbolje v ležečem ali sedečem položaju. Gibi naj bodo gladki in ne sunkoviti. Vaje vam ne smejo povzročati bolečine ali dodatne napetosti v mišici, mravljinčenja v rokah in vrtoglavice. Med izvedbo ne zadržujte diha.

Namen dihanja je, da čim bolj učinkovito izmenjavamo pline med zrakom in krvjo v pljučih. Kisik iz zraka, ki je za človeka najpomembnejša snov, postane tako dostopen vsem telesnim celicam, ob prisot­nosti kisika se v njih sprošča energija, ki jo celice potrebujejo za svoje delovanje. Dihanje, če je ustrezno, omogoča ravnovesje v telesu. Od kakovosti dihanja je odvisno, kako se počutimo, kakšno je naše zdravje, imunska odpornost, stanje uma, kakšni so čustveni odzivi.

---
Dunja Gačnik je inštruktorica stott pilatesa® in osebna trenerka. Več na: http://www.sd-metulj.si/