Študenti so odvisni od staršev in lastnega dela

Raziskava EVROŠTUDENT razkriva položaj evropske mladine, ki študira. V ŠOS niso zadovoljni z razmerami.

Objavljeno
23. marec 2018 20.39
jer informativni dan
Katarina Fidermuc
Katarina Fidermuc

Več kot tretjina slovenskih študentov poroča, da imajo resne ali zelo resne finančne težave, je pokazala najnovejša mednarodna raziskava Evroštudent o življenju študentov v 28 evropskih državah. Ta poteka od leta 1994, v njej redno sodeluje tudi Slovenija. Najnovejše poročilo analizira odgovore anketirancev iz leta 2016. »Povprečni mesečni strošek študentov se je v času med dvema raziskavama zvišal s 500 evrov na 510 evrov, povprečna državna štipendija pa v Sloveniji znaša 125 evrov,« poudarja predsednik ŠOS Jaka Trilar.

Nemški center za visokošolske in znanstvene študije je objavil novo poročilo o mednarodni raziskavi, ki že dvajset let zagotavlja primerjalne podatke o socialni razsežnosti visokega šolstva v Evropi. »Raziskava omogoča vpogled v socialne in ekonomske razmere življenja študentske populacije v 28 evropskih državah. V njej so zbrani podatki o številu študentov, o vrstah in načinih študija, o študentskem delu, stroških, bivalnih razmerah študentov, o mobilnosti in internacionalizaciji in tudi o ocenah študija. Na podlagi analize zadovoljstva študentov, ki vključuje kakovost poučevanja, organizacijo študija in pogojev zanj ter pridobljenih kompetenc študentov, raziskava omogoča tudi vpogled v kakovost visokega šolstva,« pravijo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Večini pomaga družina

Zdaj je na voljo poročilo o šestem krogu raziskave, ki je prek spleta potekala v drugem semestru študijskega leta 2015/2016. Po pojasnilih ministrstva za izobraževanje, vključuje študente, ki so takrat obiskovali programe višješolskega in visokošolskega izobraževanja. Statistika iz projekta je posebej zanimiva, ker nastaja že toliko let, da omogoča primerjave različnih obdobij: »Nacionalna raziskava petega kroga projekta Evroštudent je bila izvedena leta 2013. Vanjo je bilo vključenih 2286 študentov. Raziskava šestega kroga je bila izvedena leta 2016 in je vključevala več kot dvakrat več študentov – 4968. Tako v petem kot šestem krogu je bila izvedena prek spleta.« Vanjo niso bili vključeni študenti na daljavo in iz doktorskega študija. V Sloveniji so jo izvajali ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja ter Študentska organizacija Slovenije.

Raziskava je zelo obsežna in takšno je tudi najnovejše poročilo o njej, saj skupaj z grafičnimi prikazi obsega skoraj 290 strani. Poročilo pri vsakem vprašanju analizira odgovore za vseh 28 držav skupaj, hkrati pa opozarja na značilna odstopanja, ki se kažejo v posameznih državah, kar omogoča primerjave med njimi. Tako za vsa področja vemo, kje gre slovenskim študentom bolje kot drugim in kje občutno slabše.

Študija recimo za večino držav ugotavlja, da je med študenti več žensk kot moških, a na nekaterih študijskih programih z visokim deležem prevladujejo moški. To skoraj povsod velja za študij informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Slovenija se uvršča med države, kjer je delež deklet na tem študiju izrazito majhen, za 75 odstotkov nižji kot na drugih študijskih programih. Raziskovalce vedno zanimajo finančni položaj študentov in materialne razmere za študij. Slovenija spada med države, v katerih je občasno delo med študijem precej razširjeno, saj občasno dela vsaj četrtina študentske populacije.

Poleg Slovenije so v tej skupini Nizozemska, Norveška in Danska. V teh državah je višji kot drugje tudi delež študentov, ki so odvisni od lastnega zaslužka – giblje se med 30 in 42 odstotki. V Albaniji, Gruziji, na Islandiji, Irskem, Poljskem in v Sloveniji več kot tretjina študentov poroča, da imajo resne ali zelo resne finančne težave. Slovenija se tudi s študentsko populacijo uvršča med države z razmeroma nizkim standardom kupne moči. Velik delež študentov pri nas je ocenil, da so njihovi starši v slabem finančnem stanju, hkrati pa je v Sloveniji visok delež študentske populacije, ki je odvisna od denarne pomoči družine. Evropski študenti so nasploh precej odvisni od sorodnikov, saj ti denarno pomagajo od 53 do 88 odstotkom.

Finančni položaj študentov se v Sloveniji ne izboljšuje, poudarja predsednik študentske organizacije Jaka Trilar.

Zujf še opleta po študentih

V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) sodelujejo pri izvajanju raziskave Evroštudent, hkrati pa je zanje to pomemben vir podatkov o študentski populaciji, ki jo zastopajo. Ali najnovejše poročilo kaže, da so se razmere med petim in šestim krogom izboljšale? »Študenti so v primerjavi s prejšnjo raziskavo malenkost manj zadovoljni s kakovostjo poučevanja, bolj pa s pogoji za študij in organizacijo študija. V primerjavi s petim krogom raziskave se v šestem krogu čutijo bolj pripravljene na trg dela – pritrdilnih odgovorov je zdaj 48 odstotkov v primerjavi 29 odstotki iz prejšnje. Ocena finančnega položaja družine se ni bistveno spremenila. Se je pa zmanjšalo zadovoljstvo študentov z bivanjem v študentskih domovih. O kakšnih bistvenih izboljšavah je težko govoriti. Kar pa je tudi pričakovano, saj ni bilo bistvenih zakonskih sprememb, ki bi izboljšale položaj študentov,« na naše vprašanje odgovarja predsednik Študentske organizacije Slovenije Jaka Trilar.

Zakona za uravnoteženje javnih financ, na kratko Zujf, je sredi leta 2012 znižal študentsko dohodninsko olajšavo in jih posredno prizadel še na drugih področjih – zdaj je olajšava spet enaka kot pred varčevanjem. Ali Zujf še opleta z repom po študentih, čeprav smo se od krize kot država poslovili? »Vsekakor omejitve niso odpravljene. Čeprav bi morali zaradi rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2014 že leta 2016 štipendije vrniti na predkrizno raven, je po izigranju mladih z le delno sprostitvijo varčevalnih ukrepov, spremembo zakonodaje in celo vpeljavo dodatnega pogoja vlada pri mladih podaljšala varčevanje.

Gre za skoraj 10 milijonov evrov samo pri državnih štipendijah, skupaj z drugimi socialnimi prejemki, pri tem mislim na otroški dodatek, pa celo za 26 milijonov evrov na leto. Zdaj zaradi rasti BDP pričakujemo in zahtevamo od države, da omejitve za dijake in študente na tem področju »odmrzne« v letu 2019. Težava je tudi, ker se štipendije ne usklajujejo, na primer z rastjo življenjskih stroškov. Prav tako še vedno velja omejitev višine subvencije za subvencionirano prehrano, ki se ni spremenila od leta 2012. Poudarjamo pa, da se življenjski stroški študentov povečujejo vsa leta od sprejema Zujfa. Ne glede na besede politikov mladi več kot očitno nismo prioriteta,« odgovarja sogovornik.

Finančni položaj ni boljši

Finančni položaj študentov se v Sloveniji ne izboljšuje, poudarja predsednik študentske organizacije: »Bistvenih sprememb pri podeljevanju državnih ali kadrovskih štipendij v zadnjih letih ni bilo. Državno štipendijo prejema le približno petina študentov. Tudi proračunska sredstva zanje se ne povečujejo. Se je pa v zadnjih petih letih razpolovilo število Zoisovih štipendistov, in sicer z 10.671 v letu 2012 na vsega 5304 v letu 2017.«

Hkrati je najnovejša raziskava pokazala, da se je v primerjavi s prejšnjo povečal povprečni mesečni strošek študentov s 500 evrov na 510 evrov: »Medtem pa znaša povprečna državna štipendija v Sloveniji 125 evrov. Študenti v Sloveniji ocenjujejo svoj finančni položaj kot slab, saj smo po tem merilu tretji najslabši v Evropski uniji, pri čemer obstaja statistična povezanost s finančnim položajem in doseženo izobrazbo njihovih staršev. Največji delež svojih finančnih virov zaslužijo slovenski študenti kot skupina z lastnim delom, okoli 44 odstotkov, malo manj prejmejo od družin, približno 42 odstotkov, drugo pa so javni viri. Pri tem moramo priznati, da se študenti, ki sodelujejo v raziskavi, verjetno ne zavedajo vseh virov javnega financiranja in subvencioniranja študentov.«

Sogovornik posebej opozarja še na podatke iz šestega kroga raziskave Evroštudent, po katerih povprečno 58 študentov ob študiju opravlja plačano delo, pri čemer Slovenija glede na povprečje ne izstopa: »Kar dve tretjini študentov se strinja, da delajo zato, da si pokrijejo življenjske stroške, 45 odstotkov se strinja, da brez dela ne bi mogli študirati, tretjina pa s svojim delom podpira tudi druge. Prav tako se dve tretjini študentov strinja, da z delom pridobivajo potrebne izkušnje na trgu dela.«

Študentskih sob v domovih je manj

»Če pogledamo razpoložljivost subvencij za bivanje v študijskem letu 2017/2018, je vseh mest 13.247, od tega 1250 pri zasebnikih s subvencijo. V letu 2011/2012 je število mest znašalo 16.131. Zmanjšanje je sicer tudi posledica manjšega števila subvencij pri zasebnikih in prenove bivalnih zmogljivosti. Dobili pa smo nekaj novih študentskih domov. Trenutno je največji problem na Primorskem, medtem ko na primer v Mariboru zaradi prostih mest že hitro objavijo dodatni razpis. To je tudi posledica načina financiranja ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, saj se sredstva delijo glede na univerzitetna središča in ne glede na dejanske potrebe študentov.

Velik delež prenove študentskih domov v resnici plačamo študenti sami prek dodatne koncesijske dajatve od študentskega dela. Mesečna subvencija države sicer znaša 21,5 evra v javnih študentskih domovih in 32 evra bruto v zasebnih in pri zasebnikih. Povprečna cena bivanja je 103 evre,« pravi predsednik Študentske organizacije Slovenije Jaka Trilar.

Za mlade vseh generacij je ob koncu srednje šole na prvem mestu vprašanje, kje bodo nadaljevali izobraževanje, posebno če so mesta za študij po njihovi izbiri omejena. Ali bi bilo smiselno takšne omejitve odpraviti?

Najprej je treba razumeti, da si vpisna mesta določijo visokošolski zavodi sami, razpis pa potrjuje vlada. Visokošolski zavodi so glede števila študentov oziroma vpisnih mest omejeni s finančnimi sredstvi, univerze pa denar med fakultete razporejajo avtonomno. Vlada tudi nima vpliva na akreditacijo študijskih programov. Možnosti državne regulacije so tako omejene, poudarja sogovornik: »Na ŠOS sicer zagovarjamo, da morajo imeti mladi možnosti svobodne in samostojne izbire študija, usmerjeno izobraževanje na primer glede na trenutne potrebe na trgu dela pa je nesmiselno, za kar obstajajo številni strokovni argumenti. V redkih primerih, ko gre za poklice, ki se opravljajo večinoma v javnem sektorju, pa bi lahko vseeno razmislili o delnem nadzoru nad številom vpisnih mest. Trenutno imamo recimo preveč študentov in diplomatov na področju izobraževanja, čeprav lahko država izračuna, koliko učiteljev bomo potrebovali v prihodnjih desetletjih, in premalo na področju medicine.