Tudi v ljubiteljski kulturi velja rek, da kdor igra, slabo ne misli

Letošnji Teden ljubiteljske kulture, ki bo med 15. in 24. majem, se bo odvijal v virtualnem svetu.

Objavljeno
17. maj 2020 12.30
Posodobljeno
17. maj 2020 12.30
Slovenci smo tudi navdušeni plesalci (na fotografiji je Akademska folklorna skupina France Marolt). FOTO: Janez Eržen
Slovenci smo narod ljubiteljskih umetnikov, saj se s to ali ono umetniško panogo ukvarja več kot 100.000 ljudi. Posvečen jim je Teden ljubiteljske kulture, ki med 15. in 24. majem poteka že sedmič. Tokrat je zaradi pandemije precej drugačen kot običajno in se je preselil v virtualni svet. V središču je inštrumentalna glasba, ambasador festivala pa je klarinetist in član Poskočnih muzikantov Dejan Kranjc, ki smo ga povabili na klepet.


Kakšne vse so vaše naloge in kaj zanimivega pripravljate v Tednu ljubiteljske kulture?


Zelo sem počaščen, da se je JSKD spomnil name in me izbral za letošnjega ambasadorja TLK. Predvsem kot klarinetist sem do danes izkusil že marsikateri oder v najrazličnejših glasbenih zasedbah in žanrih. Rdeča nit letošnjega festivala ljubiteljske kulture in umetnosti je inštrumentalna glasba. Sam bom poskrbel za večjo promocijo med mladimi in mladimi po srcu, predvsem z videoposnetki na družbenih omrežjih, kot sta facebook in instagram, kjer mi sledi veliko ljudi. Tu bomo igrali, peli in govorili.

image
Klarinetist, pevec in član skupine Poskočni muzikanti se je v klarinet zaljubil, ko ga je prvič slišal. FOTO: Leon Vidic


Do danes smo pripravili že ogromno vsebin, v katerih predstavljamo inštrumentalne zasedbe na Slovenskem, skladatelje, aktualno dogajanje v kulturi pri nas in v svetu ter dogajanje na drugih področjih kulture, ki jih pokriva JSKD. Vsi, ki bodo obiskali facebook stran in instagram profil TLK, bodo lahko sodelovali v nagradnih igrah z zanimivimi nagradami.
 

Na TLK se bodo predstavili tudi avtorji, ki so se v času samoizolacije prijavili na številne razpise Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD). Ti so imeli res izjemen odziv. Na naslov organizatorja je prispelo 440 likovnih del, 380 stripov, 80 kratkih filmov, 400 literatov pa se je udeležilo literarnih natečajev. Že ta podatek priča, kako pomembna je Slovencem kultura. Imate kakšne podatke, koliko ljudi se ljubiteljsko ukvarja s kulturo in katere umetniške dejavnosti so najbolj množično zastopane?


Letošnje geslo najbolj kulturnega tedna v letu je »Ko zaigra kultura« in odziv je res fenomenalen. Slovenci smo spet dokazali, da v najbolj kriznih trenutkih znamo stopiti skupaj in »zaigrati« kot eno. V Sloveniji, ki že v imenu nosi ljubezen, deluje več kot 100.000 ljubiteljskih umetnikov, ki zastopajo najrazličnejše panoge kulture, največ pa se jih ukvarja ravno z glasbo. Tudi sam sem začel kot ljubiteljski glasbenik in prav rad se spomnim poti, ki me je peljala tako daleč, da je glasba zdaj moj kruh oziroma prijetno s koristnim.
 

Ste na dobri poti k poklicu profesorja klarineta in član Poskočnih muzikantov. Pandemija je seveda grobo posegla v vaše ustvarjanje. Kako se znajdete, imate vaje na daljavo ali ste začasno v mirovanju?


Ravno glasbeniki smo tisti, ki smo v tej situaciji potegnili najkrajšo, prvi smo morali zapustili oder in zadnji se bomo lahko vrnili nanj. Pandemija je 100-odstotno zarezala v naš poklic in trenutno lahko le upamo na najboljše. V tem času sem se poglobil vase, prebral kakšno dobro knjigo in pogledal kakšen vrhunski film.

image
Klarinetist, pevec in član skupine Poskočni muzikanti se je v klarinet zaljubil, ko ga je prvič slišal. FOTO: Leon Vidic


Prav tako sem veliko vadil klarinet in petje ter snemal najrazličnejše domačih avdio-video izdelke, ki so našli prostor na mojih družbenih kanalih, kjer me spremlja ogromno ljudi. Zdi se mi prav, da predvsem glasbeniki, ki imamo velik vpliv na svoje poslušalce, v krizi ne vržemo puške v koruzo in s svojo glasbo širimo pozitivne vibracije, ki jih tako primanjkuje. Tudi Poskočni zdaj spet redno vadimo, snemamo nove skladbe in se pripravljamo na nove projekte, ki jih boste lahko videli in slišali že v tem letu.
 

Medtem ko se druge dejavnosti počasi vračajo v normalno stanje, še vedno ni konkretnega odgovora, kdaj bomo spet lahko obiskovali koncerte, gledališča, kina … Se vam zdi, da so vladajoči kulturo odrinili na stranski tir, in kakšne bodo posledice za ustvarjalce?


Sam sem v službi glasbe in se nerad politično opredeljujem. Enkrat vladajo zgornji, drugič spodnji, tako kot se enkrat postreže belo, spet drugič rdeče vino. Nisem pravi, da bi sodil, kaj je prav in kaj je narobe, se pa opazi, da tako, kot naredijo naši sosedje, potem v 14 dneh storimo tudi mi.

Nastala situacija ni zrasla na našem zelniku niti na zelniku večjih sosednjih držav, verjamem pa, da če bodo tisti, ki imajo »dovolj močne glasove, zapeli svojo pesem«, lahko s skupnimi močmi dosežemo svoje in v najkrajšem mogočem času spet stopimo vsak na svoj oder. V nasprotnem primeru, če se bodo uresničile grozljive napovedi in bomo glasbeniki spet igrali šele prihodnje leto, pa se utegne zgoditi najslabši mogoč scenarij. Torej ... počasi se bo treba odločiti: ali samo zapremo svoje kovčke ali jih prodamo.
 

Letos je, kot že rečeno, v središču TLK inštrumentalna glasba. Se mogoče spomnite, zakaj ste v otroštvu izbrali ravno klarinet? Ste kdaj razmišljali, morda v puberteti, da bi ga odložili v kot, ali ste imeli ves čas voljo do igranja?


Ko sem prvič zaslišal zvok klarineta, sem se preprosto zaljubil vanj in ta ljubezen še do danes ni ugasnila, ravno nasprotno, vsak dan je močnejša. Najbrž tudi zaradi tega, ker je najboljši prijatelj mojega očeta Draga tudi moj vzornik in prvi učitelj. Govorim o klarinetistu Franju Mačku, ki ga poznamo kot koncertnega mojstra orkestra Slovenske policije in klarinetista narodnozabavnega ansambla Alpski kvintet. Tako me je klarinet vodil iz nižje glasbene šole Laško, kjer sem vzporedno obiskoval tudi ure klavirja, do srednje glasbene gimnazije v Velenju in vse do akademije za glasbo v Ljubljani.
 

Kaj damo otroku, če ga vpišemo v glasbeno šolo, in pri kateri starosti svetujete, da se začne učiti inštrumenta?


Največkrat slišimo pregovor, da nikoli ni prepozno, kar drži kot pribito. V tem primeru mislim, da tudi prehitro ni nikoli, če te vodi kakovosten mentor, ki obvlada svoj inštrument in delo z otroki, saj ti včasih poleg glasbene po­trebujejo tudi drugačno vzgojo. Na tem mestu bi omenil še en pregovor: kdor igra, slabo ne misli, in če vse skupaj zmešamo še z dobro voljo, je uspeh zagotovljen.
 

Kako izbrati pravi inštrument za svojega otroka oziroma ali mu je bolje dovoliti, da ga izbere sam, četudi sanja o ogromnem klavirju, mi pa živimo v majhnem stanovanju?


Velikokrat je problem ravno nasproten, da starši silijo otroka v glasbo. Ni vsak za šport, kot ni vsak za kuhinjo in zagotovo ni vsak za glasbo. Če pa otrok sam od sebe pokaže željo po glasbi in opazimo, da ima dober posluh, naj tudi inštrument izbere sam. Dandanes nam glasbene šole ponujajo veliko možnosti, tako da tudi ogromen klavir za drobno deklico iz večstanovanjskega bloka ne bo ovira.