Turistična patrulja: od Pirana do Portoroža

Poletna turistična sezona je na vrhuncu. Prepričali smo se, kako je v Piranu in Portorožu.

Objavljeno
11. avgust 2019 09.00
Posodobljeno
11. avgust 2019 09.00
V opoldanski vročini se turisti zatekajo v senco. FOTO: Tomi Lombar
Agata Rakovec Kurent
Agata Rakovec Kurent
Maja jo je turističnim delavcem na Obali, pa tudi drugje, zagodlo nestanovitno vreme. Odličen junijski obisk je popravil slab uvod v poletno sezono, za julij pa pravijo, da je primerljiv z lanskim.

»Na Turističnem združenju Portorož zbiramo podatke o prenočitvah v hotelih občine Piran. V juliju smo imeli dobrih 175.000 hotelskih prenočitev, kar je enako kot julija lani. Prevladujejo tuji turisti, ki so ustvarili kar 80 odstotkov vseh prenočitev. V sedmih mesecih letošnjega leta je bilo 715.000 hotelskih prenočitev, kar je štiri odstotke več kot lani,Za zdaj tako ugotavljamo, da je sezona zelo podobna lanski,« nam je povedala Lea Šuligoj iz Turističnega združenja Portorož..

»Seveda pa bomo morali počakati še na podatke statističnega urada, ki vključujejo prenočitve v vseh namestitvenih zmogljivostih. Hoteli so sicer v naši občini lani ustvarili 70 odstotkov vseh prenočitev. Točnih podatkov o narodnosti gostov nimamo, je pa bilo doslej največ Avstrijcev, sledili so Italijani, Nemci in Madžari,« pravi Lea Šuligoj. Gostinci opažajo, da se veča tudi število gostov iz Poljske in Slovaške.

 

Sezona, primerljiva z lansko



Točnih podatkov o narodnosti gostov nimamo, je pa bilo doslej največ Avstrijcev, sledili so Italijani, Nemci in Madžari.

Lea Šuligoj






image
Brez napihljivih rekvizitov ne gre. FOTO: Tomi Lombar


»Zavedati se moramo, da so bile rasti v prejšnjih letih izjemne, nadpovprečne in dvomestne, kar odstopa od vseh dolgoletnih povprečij v Evropi in svetu. Drugi poudarek je, da fizični obseg (število turistov, število prenočitev) ni enako ekonomskemu izplenu. Tako Hrvati kot mi vodimo pomanjkljive evidence in bilance, zato težko trdimo, koliko dejansko zaslužimo od turizma, kdaj in kaj prinaša najvišjo dodano vrednost v turizmu, za katero si tako prizadevamo. Lahko rečemo, da se je rast v obeh državah umirila, še vedno pa je v okviru dolgoletnega evropskega povprečja,« letošnjo turistično sezono komentira velika poznavalka področja turizma in profesorica na Fakulteti za turistične študije Turistica Portorož dr. Maja Uran Maravić.
 

 

Še vedno pojem


Na vroč avgustovski torek sva se s fotografom iz betonske prestolnice odpravila merit turistični utrip v Portorožu in v Piranu. Prva postaja je bil najbolj mondeni kraj ob slovenskem morju. Prispela sva okoli pol desete ure zjutraj in se na portoroški mestni plaži začudeno spraševala, kje sploh je kdo.

Senčniki so bili zaprti, ležalniki po vojaško postrojeni, turistov pa, razen redkih izjem, nikjer. Pomiril naju je natakar v priljubljeni portoroški slaščičarni. Bilo je še zgodaj, vsekakor prezgodaj za dopustnike, ki so še uživali v hotelskih samopostrežnih zajtrkih.

Med kofetkanjem se je peščena plaža pred nama res začela hitro polniti. Večina kopalcev je bila slovenskih: babice in dedki z vnuki, mlade družine in mamice z dojenčki, ki uživajo v morskem porodniškem dopustu. Vmes se je slišalo nemščino, italijanščino in srbščino.

Sosednjo mizo so zasedli klepetavi Korošci srednjih let, in medtem ko je fotograf v objektiv lovil poletne utrinke in so se prve vrste ležalnikov ob morju bliskovito polnile s kopalci, sem prisluhnila veseli gospe, ki je izvlekla telefon in poklicala vsaj pet različnih ljudi. Vsem sogovornikom je po kakšni minuti vljudnostnega klepeta s prepoznavnim pojočim naglasom ponosno povedala: »V Portorožu smo. Super se imamo.« Portorož je torej še vedno pojem.

image
Med kopalci na portoroški mestni plaži so dopoldne prevladovale družine z majhnimi otroki. FOTO: Tomi Lombar

 

Portorož 1905


V otroštvu sem tu vsako poletje preživela teden dni družinskih poletnih počitnic. V nasprotju z očimom, ki je vedno trdil, da se morje začne južno od Splita, je mami ugajala relativna bližina doma in pri nas je bilo običajno po mamino. Poletja so bila tako rezervirana za (vedno isti) hotel v Portorožu, po možnosti v sobi v vedno istem nadstropju in z vedno istim razgledom.

Zmeraj, ko ga danes, skoraj tri desetletja pozneje, obiščem z družino, me preseneti, kako malo so se stvari spremenile. Res je, da so medtem obnovili stari hotel Palace, ki je zdaj Kempinski, in na mestno plažo nasuli mivko, sicer pa je v Portorožu vse po starem. Kot v pesmi Bazarja iz leta 1986.

Nekaj pa se je vendarle spremenilo: na koncu dveh pomolov kraljujeta bela baldahina po vzoru Maldivov ali kakšnega drugega tropskega otočja. Lahko ga najamete in v njem preživite dan za 100 evrov. Srbski reševalec iz vode, ki je pri nas na poletnem delu, nam pove, da v njem še nikoli ni videl nikogar.

»Se mi pa zdita Slovenija in Portorož zelo urejena. Delam cele dneve, proste dni pa izkoristim za izlete po Sloveniji. Obiskal sem že Bled, Bohinj, Postojnsko jamo, Predjamski grad in Ljubljano. Še malo, pa bom videl vse,« se nasmehne simpatični mladenič, ki pove, da je pri nas zadovoljen tudi s plačilom.

image
Dopoldne so bile prve vrste hitro zasedene, zadaj pa se je našlo še precej prostora. Večja gneča je ob popoldnevih in ob koncih tedna. FOTO: Tomi Lombar

 

Svetovljanski Piran


Najlepše obalno mesto kljub opoldanski vročini kaže malo drugačen turistični obraz, saj ljudje tukaj niso samo zaradi kopanja in ležanja na plaži, ampak tudi ogleda kulturnih znamenitosti.

Punta je sicer polna kopalcev, veliko ljudi pa je tudi na Tartinijevem trgu, kjer si ogledujejo čudovito arhitekturo ali posedajo v senci, se hladijo s sladoledom ali krepčajo s kavo. Slišati je celo množico jezikov, v senci zraven naju pa se znajde skupina zelo glasnih arabskih turistov, ki vpijejo v mobilne telefone.
image
Utrinek s piranske punte. FOTO: Tomi Lombar


Upam, da sorodnikom v domovini pripovedujejo, kako lepo je pri nas. Ko proti eni uri sonce res že preveč neusmiljeno pripeka, je čas, da se za bralce žrtvujem in preverim temperaturo vode (idealnih 25 stopinj), še prej pa pošljem selfi, na katerem kažem jezik, kolegom na uredništvo Nedela.

Med plavanjem slišim fanta, ki klepetata v francoščini. Povesta mi, da v Piranu s starši dopustujejo že 15 let, saj imajo tu sorodnike. Pa jima je všeč? »Sonce, morje, kako nama ne bi bilo,« pravita v smehu in zatrdita, da se drugo leto spet vrneta.

image
Nekateri se hladijo s sladoledom, drugi se prebujajo s kavo. FOTO: Tomi Lombar

 

Zaostajamo za Istro



Kar zadeva Portorož in Piran, ima ta destinacija še vedno težave s svojo identiteto. Še vedno je to kraj z največ hoteli s petimi zvezdicami v Sloveniji, čemur pa ne sledi ne infrastruktura ne druga gostinska ponudba.

Dr. Maja Uran Maravić

V obmorskih občinah obisk in prenočitve rastejo že peto leto zapored, in to kljub vrnitvi velikih igralcev, kot sta Egipt in Turčija, na turistični zemljevid, kar naj bi bil glavni razlog za letošnji slabši obisk na Hrvaškem. Vseeno pa ne smemo biti prehitro zadovoljni.

»Kar zadeva Portorož in Piran, ima ta destinacija še vedno težave s svojo identiteto. Še vedno je to kraj z največ hoteli s petimi zvezdicami v Sloveniji, čemur pa ne sledi ne infrastruktura ne druga gostinska ponudba. Niti kakovosti najboljših ponudnikov v Sloveniji niti v tujini. Prav tako, če primerjamo program prireditev in izvajalcev v sosednji Istri, lahko laik ugotovi, da nismo konkurenčni. Za začetek bi bilo smiselno vse sistemske vire (turistična taksa, koncesije od iger na srečo) investirati v ponudbo in promocijo destinacije, skladno z nekim dogovorom med tukajšnjimi ključnimi deležniki,« opozarja dr. Maja Uran Maravić.

image
Mivka je krasna za potičke in malce manj, ko ti zleze v kopalke. FOTO: Tomi Lombar


Želijo si več dogajanja


Tuje turiste, ki so pri nas sicer zelo zadovoljni, moti predvsem pomanjkanje nočnega življenja. »Lokali so odprti tja do ene ure zjutraj, potem pa, razen v igralnico, človek nima kam. Včasih smo imeli na Obali najboljši nočni klub v državi in res je škoda, da ga ni več,« pravi domačin Sandi, ki poleti dela kot kopališki mojster v Žusterni, dodaten denar pa služi z oddajanjem stanovanja, ki ga je posedoval po mami, turistom.

»Večina mojih gostov je Slovencev, prihajajo družine z majhnimi otroki, starejši, zelo različno. Konec avgusta imam še prosto, cena je 75 evrov na noč, pridite,« je mladenič takoj za biznis.

image
Za senčenje v beli pagodi ni zanimanja. FOTO: Tomi Lombar


Seveda ne moreva oditi, ne da bi preverila piransko gostinsko ponudbo. Cene so, sploh če si navajen tistih iz prav tako turistične Ljubljane, čisto zmerne. Za črno rižoto, lignje in dve pijači odštejeva malce čez dvajset evrov.

Po nočnem življenju in kulinarični ponudbi Piran in Portorož res zaostajata za sosednjo Istro, sta pa blizu in naša. Morje je še vedno modro in še zmeraj slano. To je večini povsem dovolj.