Uskladitev in podražitev sta za denarnico enaki

Domovi za starejše se odločajo, ali bodo opravili novo uskladitev cen z višjimi stroški. Ponekod so to že naredili.

Objavljeno
16. marec 2018 17.12
mfe*dom Fužine
Katarina Fidermuc
Katarina Fidermuc
»Oskrbnino so mi podražili za 2,9 odstotka,« pravi stanovalka doma starejših občanov v ljubljanskih Fužinah. Tam odgovarjajo, da je niso podražili, ampak so opravili uskladitev s stroški, ki jo je odobrilo ministrstvo za delo. Za stanovalce ni pomembno, kateri izraz uporabimo, podražitev ali uskladitev: vse več je takih, ki si oskrbnine ne zmorejo plačati sami, ampak jim morajo pomagati svojci. Stanovalka fužinskega doma zdaj na mesec plača 25 evrov več glede na oskrbo, ki jo potrebuje.

Ministrstvo za delo je 7. februarja v uradnem listu objavilo nove podatke o stroških in standardnih zneskih, ki jih je mogoče upoštevati v cenah osnovne domske oskrbe. Izhodišče za ta merila je pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev. Po pojasnilih ministrstva bi se na podlagi novih izhodišč povprečna cena institucionalnega varstva starejših pri osnovni oskrbi (oskrba I) lahko zvišala za dobra dva odstotka v domovih, ki so cene uskladili že konec preteklega leta. Vzrok za jesenski dvig cen so bili višji stroški dela zaradi aneksov h kolektivnim pogodbam zaposlenih v javnem sektorju. Po podatkih ministrstva je 75 odstotkov domov tako septembra in oktobra lani cene že uskladilo z višjimi stroški dela. Dvig cen osnovne oskrbe za dobre štiri odstotke pa pričakujejo v zavodih, kjer dviga plač še niso vključili v izračun cene: to velja za 15 odstotkov domov. »Zavode smo z dopisom pozvali, naj odgovorno pristopijo k določitvi cene. Upoštevajo naj plačilno sposobnost uporabnikov storitve. Cene naj spremenijo le, če dodatni dvig cen, ki ga je posamezni izvajalec izvedel konec leta 2017, ne omogoča kritja načrtovanih stroškov,« nam odgovarjajo z ministrstva. Podatkov o dvigih s prvim marcem še nimajo, prejeta obvestila še pregledujejo.

Tudi Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki združuje izvajalce institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih v Sloveniji, pravi, da podatkov o konkretnih uskladitvah po domovih še nimajo, saj jih ti pripravljajo ravno zdaj: »Lanske in sedanje uskladitve cen so predvsem posledica povečanih stroškov dela, sprostitve varčevalnih ukrepov, dviga minimalne plače in novih aneksov h kolektivnim pogodbam, za katere se je vlada dogovorila s sindikati. Gre predvsem za anekse, dogovorjene poleti 2017.« Rast cen za domsko oskrbo je po njegovih besedah tudi posledica rasti stroškov materiala, predvsem energentov in hrane: »Glede morebit­nih uskladitev cen do konca letošnjega leta pa še ne morem povedati, kako bo. Upamo, da ne bodo potrebne, vse pa je seveda odvisno od dogovorov vlade s sindikati glede sprememb kolektivnih pogodb. Razumemo stiske stanovalcev in njihov svojcev, zato že dolgo opozarjamo na potrebo po vzpostavitvi sistema dolgotrajne oskrbe. Ta bo vsem pomoči potrebnim omogočil dostop do storitev dolgotrajne oskrbe, ne glede na njihovo premoženjsko stanje. To že več kot deset let obljubljajo vse vlade, ures­ničitve pa žal ne dočakamo.«

Uskladitev, ne podražitev

V Domu starejših občanov Fužine so oskrbnino zvišali za 2,9 odstotka, kar stanovalci pač občutijo kot podražitev, a direktorica Bojanka Genorio te besede ne želi uporabiti, ker marčnega zvišanja cen v upravi ne obravnavajo kot podražitev: »Oskrbnine nismo podražili, ampak smo jo le uskladili z objavljenim standardom stroškov in elementi, ki jih je mogoče upoštevati pri institucionalnem varstvu za osebe, starejše od 65 let, in za osebe s posebnimi potrebami v posebnih socialnovarstvenih zavodih in enotah domov za starejše.« Marčno 2,9-odstotno uskladitev z višjimi stroški je potrdil svet Doma starejših občanov Fužine in zanjo pridobil soglasje ministrstva: »Nazadnje smo ceno oskrbe povišali 1. marca 2017, in sicer za 1,33 odstotka. Lani, ko je bil objavljen aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, na podlagi katerega so se stroški dela zaradi odprave anomalij povečali, cene med letom nismo usklajevali,« dodaja sogovornica, ki izrecno poudarja, da letos »ne načrtujejo nobene podražitve«. Ceniki vseh domov so javni, pregled za vso državo zbirajo na ministrstvu za delo. Preglednico najvišjih dnevnih cen s soglasjem ministrstva za osnovno in najbolj zahtevno oskrbo objavlja na svoji spletni strani tudi skupnost socialnih zavodov. Pri osnovni oskrbi (oskrba I) je zdaj najnižji dnevni znesek 16,74 evra in najvišji 24,81 evra, a letošnje podražitve v podatke še niso vključene. V Domu starejših občanov Fužine je cena osnovne oskrbe (oskrba I) od 582,8 evra za 31 dni ali 18,80 evra na dan, najdražje pa do 1009,67 ali 32,57 evra na dan. Le majhnemu številu stanovalcev oskrbo v celoti plačuje ali doplačuje občina – takšnih je le deset oziroma 5,2 odstotka. »Ti stanovalci imajo zagotovljeno tudi žepnino,« pravi direktorica Bojanka Genorio.

Več kot polovica ne zmore

»Marčno uskladitev želimo opraviti tudi pri nas, in sicer za dva odstotka, vendar še nimamo soglasja ministrstva za delo,« pravi direktor Doma upokojencev Nova Gorica, ki ima enoto še v Podsabotinu, Bojan Stante. Lani oktobra so opravili štiriodstotno uskladitev cen s stroški, ki vplivajo nanjo, razlogi za letošnjo so enaki, dodaja sogovornik: »Predvsem zato, ker se bistveno povečujejo stroški dela. Na to je vplivala odprava varčevalnih ukrepov v javnem sektorju, omejitev višine regresov recimo ne velja več. Premije dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja za naš dom pomenijo dodatnih 30 tisoč evrov. Lani so se našim zaposlenim do določenega plačilnega razreda plače zvišale, kar je bilo dobro zanje, vendar mi kot ustanova nismo dobili ustrezno več sredstev tudi na področju zdrav­stvene nege.« Zaradi vseh teh okoliščin se poslovanje bistveno poslabšuje, poudarja sogovornik: »Področje financiranja zdravstvene nege je popolnoma neurejeno. S tistim, kar dobimo od zdravstvene zavarovalnice, skoraj ne pokrivamo več niti plač tistega kadra, za katerega zavarovalnica zahteva, da ga imamo zaposlenega. Iskreno upam, da se bo vlada v novem mandatu resno lotila novega zakona o dolgotrajni oskrbi, in to tako, da bo stabilizirala poslovanje domov.« Direktor Stante opozarja še na eno gibanje, ob katerem se mora družba zamisliti. Iz leta v leto se v njihovih domovih zmanjšuje delež stanovalcev, ki si oskrbnino lahko plačajo sami, takšnih je zdaj 42 odstotkov: »Svojci doplačujejo oskrbnino za polovico naših stanovalcev, približno desetim odstotkom pa jo plačujejo ali doplačujejo občine.« Čakalna doba za stanovanjske oddelke je okoli tri mesece za oba domova, v Novi Gorici in Podsabotinu, za varovane oddelke pa veliko daljša, od enega do dveh let: »To je največji problem. Daljša je predvsem za ženske.«

S ceno pred lastnike

V domu starejših občanov Dosor Radenci si stanovalci, teh je 178, zvečine sami plačajo oskrbnino. Najnižja cena oskrbnega dne je 26,73 evra. Zadnjo uskladitev osnovne cene storitev so opravili oktobra 2017, in sicer prvič po letu 2011, pravi strokovni vodja v domu, socialni delavec Goran Kuzma: »Zdaj smo od ministrstva za delo dobili soglasje za štiriodstotni dvig cene. Februarja smo izračunali novo ceno in jo posredovali v potrditev ministrstvu. Ker smo pred kratkim že izvedli uskladitev cene zaradi dviga plač zaposlenih v javnem sektorju, ki ga je podpisala vlada, bomo novo uskladitev maja predstavili našim lastnikom na skupščini. Če se bodo predstavniki lastnikov odločili za uveljavitev odobrene višje cene, jo bomo z zamikom tudi začeli uporabljati.« Vsako povišanje cene najbolj prizadene stanovalce in svojce, ki sami skrbijo za plačila, ter majhne občine, ki imajo navadno temu primerne proračune, iz katerih plačujejo oskrbnino za nekatere občane, ugotavljajo v Dosorju. V Radencih kot ključne težave pri financiranju domske oskrbe navajajo zvečine enake okoliščine kot v drugih domovih, vse več pa je tudi osebnih stisk stanovalcev: »Osnovna težava je v financiranju zdravstvene nege, katere obseg se povečuje, materiali se dražijo iz leto v leto. Prav tako je raste strošek dela zdravstvene nege, kar pa ni usklajeno s prispevkom zdravstvenega zavarovanja. Socialna služba v našem domu se mora veliko in celostno ukvarjati s finančnim stanjem stanovalcev. Veliko jih prihaja s čedalje večjimi ali neporavnanimi finančnimi obveznostmi, neurejenimi družinskimi in lastniškimi odnosi, z davčnimi obveznostmi, urejati moramo denarne pomoči … Ker nimajo svojcev ali pa ti niso zainteresirani, da bi sodelovali pri urejanju zadev, pade vse breme na sodelavce v domu.« Birokratski postopki, ki jih urejajo za vse več stanovalcev, zahtevajo veliko časa in tudi sredstev, dodaja Kuzma.

V Domu dr. Janka Benedika v Radovljici znaša najnižja oskrbnina 17,13 evra na dan in najvišja 30,90 evra. Za zdaj bo tako tudi ostalo, pravi vršilec dolžnosti direktorja Alen Gril, ki je vodenje prevzel nedolgo tega: »S 1. marcem pri nas nismo povišali cene domske oskrbe. Ostala je enaka, kot je bila ob zadnjem povišanju 1. oktobra lani. Glede na 1. marec 2017 se je cena takrat zvišala za 2,2 odstotka.« Kakor v vseh domovih za starejše so tudi v radovljiškem stanovalci z različnimi finančnimi zmožnostmi, kar ni tako očitno, dokler potrebujejo le malo pomoči, pravi sogovornik: »Dokler stanovalec potrebuje le osnovno oskrbo in je samostojen, pri večini mesečni prihodek zadošča za pokrivanje stroškov oskrbe. Ko pa se oskrba zaradi povečanih potreb po pomoči poveča, dohodki ne zadoščajo več.« Ta situacija se kaže tudi pri nameščanju stanovalcev v garsonjere, ki so dražja, nadstandardna namestitev: »Zanimanje za takšne namestitve močno upada, to se opazi tudi pri starosti sprejetih stanovalcev, ki je iz leta v leto višja. Starejši zaradi višine stroškov domske oskrbe ostajajo doma, dokler še lahko nekako poskrbijo zase. Včasih so v dom prihajali precej mlajši in bolj vitalni.«

Podražitve oskrbnine v domovih za starejše, ki znašajo od dva do štiri odstotke, na prvi pogled morda niso velike, a je treba upoštevati, da jih ne rast plač ne pokojnin ne dohaja: povprečna bruto starostna pokojnina se je leta 2017 v primerjavi z letom 2016 na primer zvišala za 1,5 odstotka.