V deželo kralja Matjaža pridite s kolesi

Cijazili se boste po cestah, a naj to ne bo ovira, da se ne bi odpravili naproti dogodivščinam, kakršnih ne boste doživeli nikjer drugje.
Fotografija: Črnjanska jeklenica je s 1260 metri najdaljši neprekinjen zipline v državi. Foto Boris Keber
Odpri galerijo
Črnjanska jeklenica je s 1260 metri najdaljši neprekinjen zipline v državi. Foto Boris Keber

Glavna dostopa v regijo, ki se po rečnih dolinah deli na Mislinjsko, Dravsko in Mežiško, sta iz mariborske smeri po Dravski dolini, iz ljubljanske pa od Arje vasi, kjer se boste poslovili od avtoceste, nadaljevali do Velenja in se skozi sotesko Huda luknja, kjer boste tisti, ki na Koroško prihajate prvič, resno podvomili, ali ste na pravi poti, pripeljali v Mislinjsko dolino. Ko boste premagali mislinjski klanec, se čim prej ustavite in vsi, razen šoferja, naj zapustijo avtodom. Lahko pa to storite že malo prej, v Gornjem Doliču, če ne boste na desni strani ceste zgrešili parkirišča.

Pot po Mislinjski dolini v smeri Slovenj Gradca naj sopotniki nadaljujejo s kolesi po Štrekni, eni najlepše urejenih slovenskih kolesarskih poti, ki poteka po opuščeni trasi železniške proge. Nekdaj je povezovala Velenje z Dravo­gradom. Na njej so kolesarjem na voljo številna postajališča, primerna je za družine, pa tudi starejše kolesarje in se iz smeri Mislinje proti Slovenj Gradcu prijazno spušča.

Kolesarjenje po Štrekni je idealno za družine z otroki. Foto Ivan Pisar
Kolesarjenje po Štrekni je idealno za družine z otroki. Foto Ivan Pisar


Najbolje, da se s kolesarskim delom družine dobite na PZA-postajališču ob slovenjgraškem hostlu, kjer je prostora za šest avtodomov. Postanek ali prenočitev vas ne bosta stala niti centa, če ne boste potrebovali elektrike, sicer boste morali seči v žep po pet evrov. V Slovenj Gradcu si vzemite čas za ogled srednjeveškega jedra in obisk katere izmed kulturnih inštitucij, ki so od postajališča oddaljene le deset minut hoje. V Koroški galeriji likovnih umetnosti je med drugim na ogled razstava, ki po besedah kustosinj Nine Popič in Katarine Hergold Germ osvetljuje odnos med slikarjem Karlom Pečkom in mestom.
 

Wolfova kava


Posebna pozornost je letos, ko mineva 160 let od njegovega rojstva, namenjena skladatelju slovenskega rodu, mojstru samospevov Hugu Wolfu. V njegovi rojstni hiši v mestnem jedru je na ogled spominska razstava o njegovem življenju in delu. Kakšno kavo je oboževal, boste izvedeli, če boste sedli na katero izmed mestnih teras. Pripravljena bo iz posebne kavne mešanice z rahlo sladko aromo ter okusom karamele in lešnikov. Najmlajši pa naj v centru, ki je pravzaprav ena sama velika ulica, le stopijo v najdaljšo vrsto za sladoled na Koroškem.

Iz Slovenj Gradca lahko pot z avtodomom nadaljujete v Mežiško ali Dravsko dolino ali pa se odpeljete šestnajst kilometrov navkreber na 1364 metrov visoko postajališče za avtodome, urejeno ob Grmovškovem domu na Kopah. Primož Kotnik iz družbe Vabo, ki na zahodnem Pohorju upravlja večino nastanitvenih zmogljivosti in smučarskih naprav, pravi, da bodo avtodomarji, med katere se uvršča tudi sam, na Kopah deležni udob­ja kampa.
 

Sončna plaža ob Petelinjem jezeru


»Pred tremi leti smo uredili parkirišče za petnajst avtodomov, danes jih sprejmemo 45, na voljo je vsa potrebna infrastruktura,« razloži. »Prihajajo gostje iz vse Slovenije, vračajo se tudi tujci, predvsem iz Nemčije, kjer smo se letos predstavili na več sejmih.« Vsem gostom čez poletje ponujajo bogat brezplačen animacijski program, od pohoda do energetskih točk na Veliki Kopi, kjer boste lahko sedli na velikanski lesen stol, do Ribniške koče ali bližnjega Petelinjega jezera, ki pozimi služi za zasneževanje, poleti pa ob njem postavijo ležalnike, do peke na odprtem ognju in raziskovalnih popoldnevov v naravi.

...
...


Najmlajši bodo navdušeni nad mini živalskim vrtom, v katerem med drugim domujejo poniji, koze in oslički, najstniki pa nad bike parkom, zanimivim tako za izkušenejše kot tiste kolesarje, ki se bodo z ovirami na progi srečali prvič. Vse proge povezuje sedežnica Pungart, ki se je prvič zavrtela včeraj, kolesarje in pohodnike pa bo med vikendom prevažala med 9. in 18. uro.
 

S kolesom na in pod goro


Pravi kolesarski raj za uživanje z »all mountain« in enduro kolesi pa je kolesarski park Jamnica v istoimenskem hribovskem zaselku nad Prevaljami v Mežiški dolini, kjer boste dobrodošli tudi z avtodomi. Edinstven gorskokolesarski park z več programi v skupni dolžini sedemnajst kilometrov in višinsko razliko 515 metrov se ne razprostira le na posestvu družine Štrucl, ampak po travnikih in gozdovih še šestih njihovih sosedov. To je kmetija, ki je drugačna, saj je turizem osnovna dejavnost, kmetijstvo pa dopolnilna. A velja opozorilo, da gorskokolesarski park Jamnica ni primeren za začetnike.

...
...


Gorska kolesa so sicer res namenjena za uživanje po gorah, a na Koroškem je mogoče kolesariti tudi skozi goro, in to najvišjo koroško goro Peco. Podzem­lje Pece, turistični rudnik in muzej iz Mežice, omogoča ogled rudnika z vodnikom na kolesih po pet kilometrov dolgi edinstveni podzemni poti. »Poteka po varnih rovih, a zaradi vdolbin in železniških pragov vseeno ne dopušča lagodnega kolesarjenja,« so pojasnili v Podzemlju Pece. Vožnja traja okoli dve uri in pol, starostna omejitev je deset let.
S črno pa je obarvana zahtevnost adrenalinske podzemne, tehnično zahtevne proge, ki so jo poimenovali Black hole trail. Pot se spušča po petih rudarskih obzorjih oz. za 150 višinskih metrov. Ni za začetnike, pa tudi za tiste ne, ki niso vajeni kolesarjenja po zahtevnih terenih.
 

Vas sedmih olimpijcev


Vsaj 150 centimetrov v višino pa morajo imeti otroci, ki bi si želeli s starši v Podzemlju Pece na avanturo, ki jih bo vodila bo najglobljih, potopljenih rovih in podzemnih jezerih 700 metrov pod površjem. Ogled traja štiri ure. Če kdo noče sesti na kolo in meni, da veslanje s čolni po opuščenih jamskih deloviščih ni zanj, mu preostane klasičen ogled rud­nika z rudarskim vlakom, vsem skupaj pa še obisk muzejskih zbirk v zgradbi na Glančniku, ob vhodu v jamo, ki so jo leta 1928 zgradili angleški lastniki rudnika.

Z vodnikom po sledeh rudarjenja pod goro Peco. Foto Tomo Jeseničnik
Z vodnikom po sledeh rudarjenja pod goro Peco. Foto Tomo Jeseničnik


Bolj ko boste napredovali po cesti, ki se vije po Mežiški dolini navzgor, več adrenalinskih doživetij se vam obeta. V Črni na Koroškem, vasi, iz katere izhaja kar sedem olimpijcev, prav danes odpirajo najdaljši neprekinjeni zipline v državi. Po njem boste lahko ob vnaprejšnji rezervaciji termina z Navrškega vrha do 1260 metrov oddaljene kmetije Kogelnik po jeklenici drveli s hitrostjo do 120 kilometrov na uro, a le, če niste težji od 130 kilogramov in ste stari dvanajst let. Črnjanska jeklenica, ki so jo po domačih olimpijcih poimenovali Olimp line, bo za spuste na voljo od 9. julija med 9. in 18. uro od četrtka do nedelje.
Rezervacije bodo mogoče tudi online, sicer pa so vse informacije na voljo v turistični pisarni Olimp line v prostorih nekdanje banke. Ne morete zgrešiti, saj jo boste ob prihodu v Črno imeli pred očmi, ko boste zapeljali v krožišče, ki ga krasi Plečnikov spomenik.
 

Kralj Matjaž spi pod Peco


Zipline je del čezmejnega projekta z naslovom Naravni geološki igralni prostor Peca z akronimom NatureGame, ki si ga zasnovali v okviru Geoparka Karavanke, v katerem sodeluje pet slovenskih in devet avstrijskih občin okoli mejne gore Pece.
V Črni na Koroškem ta čas ne boste srečali kralja Matjaža, tudi o snežnih gradovih, ki jih legendarnemu vojskovodji v čast gradijo pozimi, ne bo ne duha ne sluha, zato pa stopite v muzej olimpijcev ali si oglejte najdebelejše slovensko drevo, Najevsko lipo na Ludranskem vrhu nad Črno.

Se vam že vrti od adrenalina? Po­trebujete sprostitev in so tudi otroci že nemirni na sedežih? Zapeljite nazaj po Mežiški dolini, in preden jo zapustite, sporočite svoj prihod na kmetijo Novak nad Ravnami, kjer je prava turistična uspešnica postal piknik v družbi alpak. Ne obljubimo veliko. Zelo so zasedeni, a vredno je poskusiti.

Da ste v mestu z železarsko tradicijo, vam bo jasno na vsakem koraku. Cesta skozi dolino vodi mimo proizvodnih hal skupine Slovenska industrija jekla, na jeklo pa opozarjajo tudi jeklene mojstrovine svetovnih umetnikov, ustvarjene na mednarodnih simpozijih forme vive. Od ene do druge se lahko peš ali s kolesom po edinstveni razstavi na prostem odpravite s pomočjo spletnega vodnika, ki ga najdete na fvr.si. Tako rekoč v mestu je nastal novi kolesarski park Poseka z dvema zanimivima programoma, primernima za vse kolesarje, ne glede na predznanje. To sta progi Šnel Pepi in Enduro Bavči.
 

Skok v vodo brez klora


Nato bo že najbrž čas, da se znova kje parkirate. Ob vodnem parku v Radljah ob Dravi vas le nekaj deset metrov proč od naravnega plavalnega jezera, kjer za čistočo vode in njeno kakovost skrbijo naravni organizmi, čaka trinajst razkošnih avtodomarskih parcel, površine 50 kvadratnih metrov. »Gostje med tednom pri nas v povprečju ostanejo le eno noč, ob koncu tedna pa od petka do nedelje,« je povedal Tadej Küzmič, ki upravlja vodni park. Zgolj parkiranje vas bo stalo deset evrov, za elektriko boste morali primakniti pet evrov, za prhanje pa še tri.

V vodnem parku Radlje vodo čistijo rastline. Foto Ivan Pisar
V vodnem parku Radlje vodo čistijo rastline. Foto Ivan Pisar


Mimo vodnega parka vodi Dravska kolesarska pot Drava Bike, ki je del mednarodne daljinske kolesarske povezave, ki slovi kot najlepša kolesarska pot v Evropi. Iz Radelj ob Dravi lahko prevozite etapo do Maribora v dolžini 45 kilometrov ali proti Dravogradu, do koder je 29 kilometrov.
 

Na kmetijo tete Lene


Zelo posebno in majhno travnato postajališče za avtodome pa boste našli na kmetiji tete Lene v hribovski vasici Ribnica na Pohorju, petnajst kilometrov od vodnega parka. Urška Šantl Urh se je tja primožila iz mesta in se z družino usmerila v turizem. »Tako kot za apartma je tudi za avtodomarje zaželeno, da svoj prihod napovejo,« je sporočila Urška. In kaj ponujajo?

Na kmetiji tete Lene v Ribnici na Pohorju živijo z naravo. Foto Tadej Regent
Na kmetiji tete Lene v Ribnici na Pohorju živijo z naravo. Foto Tadej Regent


Mir in neokrnjeno naravno v objemu pohorskih gozdov ter izdelke tete Lene, ki je bila teta moževega dedka Mihe. »Teta Lena je dočakala sto let. Na kmetiji je živela s sestrama Zofo in Ferono. Vse tri so bile samske in brez otrok. Živele so složno, gospodarile so na način, da so spoštovale naravo,« povedo na kmetiji tete Lene, kjer tradicijo svojih prednikov ne le spoštujejo, ampak tudi živijo.

Komentarji: