V tem boju lahko zmagamo

Ko bosta precepljenost deklet in po načrtih kmalu tudi dečkov ter sodelovanje v presejalnem programu Zora še višja, raka na materničnem vratu (skorajda) ne bo več.

Objavljeno
28. januar 2019 10.00
Posodobljeno
29. januar 2019 08.11
Precepljenost tako deklet kot fantov bi skoraj v celoti preprečila širjenje okužb s HPV. FOTO: Shutterstock
V rokah imamo pravo orožje, le še v celoti ga nismo izkoristili. A ko bosta precepljenost deklet – po načrtih pa kmalu tudi dečkov – in sodelovanje v presejalnem programu Zora stoodstotna, raka na materničnem vratu in drugih manj pogostih oblik raka, pa tudi nevšečnosti, ki jih prinaša okužba s HPV, (skorajda) ne bo več. Pojavnost raka materničnega vratu pri nas se je namreč od uvedbe programa Zora leta 2003 prepolovila, delež pa se bo z večjo precepljenostjo deklet še zmanjševal. Za dekleta 6. razreda in zamudnice je cepljenje brezplačno, kmalu pa bodo ponekod – v Ljubljani že – cepili tudi ginekologi.

Slovenija je, podobno kot nekatere druge države z dobro organiziranim in obiskanim presejalnim in cepilnim programom, namreč na poti, ki jo je lani spomladi začrtala Svetovna zdravstvena organizacija (WHO): dokončna izkoreninjenost raka materničnega vratu (MV). Še nedolgo tega je bila sicer med državami z največjim bremenom tega raka v Evropi, v zadnjih letih pa se uvršča med tiste z najmanjšo obolelostjo, saj za rakom MV letno zboli okoli 120, umre pa med 40 in 50 žensk, medtem ko so v letu 2017 po besedah Urške Ivanuš, dr. med., specialistke javnega zdravja in vodje programa Zora z Onkološkega inštituta Ljubljana, obravnavali rekordno malo novih primerov raka materničnega vratu: le 82. Vseeno pa, kakor je dodala, »moramo biti zaradi majhnega števila novih bolnic pri interpretaciji zadržani in počakati še kako leto ali dve«.


Želimo si, da bi bila Slovenija med prvimi državami, ki bodo izkoreninile raka na materničnem vratu.

Mojca Gobec, ministrstvo za zdravje

Cilj je jasen, imamo pa na tej poti še kar nekaj rezerve: pomembno je nam­reč, da se ženske med 20. in 64. letom redno vsaka tri leta udeležujejo presejanja pri svojem ginekologu, kar, pohvalno, počne več kot 70 odstotkov slovenskih žensk v tem starostnem razponu. V praksi se je pokazalo, da bo k temu treba dodatno spodbujati zlasti ženske po 50. letu, ki so manj odzivne in zato bolj ogrožene, da bodo zbolele za rakom MV in da bo ta ob diagnozi že razširjen.

Druga rezerva je pri cepljenju, ki deluje tako, da okužbe prepreči (ne zdravi pa že obstoječih) in tako pomembno zmanjša tveganje za nastanek raka MV. Cepljenje deklic proti okužbam s HPV je v nacionalnem programu od šolskega leta 2009/10, in če se starši strinjajo, šestošolke ob sistematskem pregledu brezplačno cepijo, pri pediatrih, šolskih zdravnikih ali v ambulantah za študente pa tudi »zamudnice«, to so tiste, ki so obiskovale 6. razred v šolskem letu 2009/10 ali pozneje in še niso bile cep­ljene.

Kakor je povedala specialistka šolske medicine, Miroslava Cajnkar Kac, dr. med., iz Slovenj Gradca, je cepljenje najbolj učinkovito pri deklicah med 9. in 12. letom starosti, saj »takrat imunski sistem odgovori na cepljenje z najvišjimi titri protiteles, poleg tega je pri tej starosti večja verjetnost, da deklice še niso imele spolnih odnosov in še niso bile izpostavljene okužbi s HPV.«


Dovolj je že ljubkovanje


image
Getty Images/iStockphoto FOTO: Noipornpan Getty Images/istockphoto
Gre namreč za najpogostejše spolno prenosljive okužbe, ki so mogoče že kmalu po začetku spolne aktivnosti, za prenos virusov pa je dovolj že ljubkovanje, torej tesni stiki kože spolovil med partnerjema, prenašajo se tudi z oralnimi spolnimi odnosi ali z matere na novorojenčka ob porodu, je pojasnila dr. Cajnkar Kac. HPV oz. človeški papilomavirusi so sicer raznolika skupina okoli 200 genotipov virusov, pri čemer manj nevarni genotipi lahko povzročajo genitalne bradavice (pri obeh spolih), nevarnejši pa predrakave in rakave spremembe spolovil, zadnjika (predvsem pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi) in v manjši meri tudi raka moškega spolnega uda, poleg tega so povezani z nastankom raka glave in vratu, predvsem grla in ustne votline, a se te bolezni pri moških precej redkeje razvijejo kot pri ženskah, v večini primerov tudi brez vidnih znakov, zato okužbo nevede širijo okužbo naprej.


V naši regiji se zavedamo, kako pomembno je, če se znamo šolski zdravniki, pediatri in medicinske sestre, približati staršem, pa tudi šolarjem.

Miroslava Cajnkar Kac, dr. med

A čeprav je cepljenje najbolj učinkovito pri mladih dekletih, ki še niso spolno aktivne, ga strokovnjaki priporočajo tudi pozneje, saj se s tem lahko preprečijo okužbe s tistimi genotipi HPV, s katerimi se necepljena oseba še ni srečala. Je pa treba v tem primeru strošek za cepivo plačati iz lastnega žepa, kar ni poceni: za tri odmerke, kolikor je potrebnih za starejše od 15 let, je namreč treba odšteti 213 evrov (v ambulantah za cepljenje in potovalno medicino Nacionalnega inštituta za javno zdravje, NIJZ). Cepljenje je sicer najbolj smiselno do 26. leta, pogojno pa do 45. leta starosti. Po besedah Urške Ivanuš zdaj v program Zora že vstopajo prve generacije cepljenih deklet, zato bodo lahko že kmalu opažali razlike v zdravju cepljenih in necepljenih; pri slednjih je namreč veliko večje tveganje, da obolijo za rakom MV, kot pri njihovih cepljenih vrstnicah, je poudarila.
 

Cepljenje tudi za dečke


Na NIJZ so potrdili, da se pripravlja razširitev programa cepljenja, po katerem bi brezplačno proti HPV cepili tudi dečke, k čemur je vse članice EU lani pozval tudi evropski parlament, v sredo pa se je za to pri nas zavzel državni svetnik Peter Požun. S tem bi se namreč možnost širjenja okužb s HPV pomembno zmanjšala, česar se po nekod že zavedajo in s pomoč­jo občinskih sredstev tudi izvajajo: prvi so s cepljenjem dečkov v šestih razredih začeli v Idriji (pozneje tudi v Gornji Radgoni, Zagorju ob Savi, Postojni ...), že tretje leto pa tudi v Slovenj Gradcu, kjer zdaj dosegajo skoraj 60-odstotno precepljenost. Ta je pri deklicah še višja, več kot 80-odstotna, medtem ko je bila na ravni Slovenije v šolskem letu 2017/18 le 49,8-odstotna.

V želji, da bi dosegli čim večjo precepljenost, se bo po novem mogoče cepiti ne le pri osebnih zdravnikih in na območnih enotah NIJZ, ampak tudi pri (nekaterih) ginekologih. Ravno v sredo so na Ginekološki kliniki v Ljubljani predstavili novo cepilno mesto proti virusom HPV, odpirala pa naj bi se tudi drugod po Sloveniji, a morajo ginekologi, ker do zdaj niso cepili, pred začetkom še urediti formalnosti.

Kdaj je čas za alarm?
Večina okužb pri ženskah je prehodnih in same izzvenijo po šestih do dvanajstih mesecih, okoli deset odstotkov pa je dolgotrajnih in prav te so nevarne za nastanek najbolj resnih bolezni. Medtem pa okužba pri moških ne izzveni spontano in prav zato je pomembno, da bi s cepljenjem v otroštvu zaščitili tudi moške, poudarja Miroslava Cajnkar Kac, dr. med.
Okužba s HPV sicer poteka večinoma brez simptomov, predrakavih sprememb spolovil ženska sama ne more opaziti, enako je s spremembami zadnjika. Napredovali rak omen­jenih predelov se pokaže s krvavitvijo iz nožnice ali zadnjika, vendar je takrat običajno že prepozno za ozdrav­ljenje.
Manj nevarne bradavice v predelu zunanjih spolovil ali genitalne bradavice so enako pogoste pri ženskah in moških. Kažejo se kot številni rožnati bradavičasti izrastki na koži in sluznici spolovil, presredka in okoli zadnjika. So zelo moteče in boleče, okuženi se jih sramujejo in poiščejo zdravniško pomoč praviloma šele takrat, ko so že izjemno razširjene in je tudi njihovo zdravljenje težavno in boleče, je strnila zdravnica.

 

Nezaupanje je odveč


70
odstotkov žensk med 20. in 64. letom se redno na tri leta udeležuje presejanja pri svojem ginekologu
49,8
-odstotna je precepljenost šestošolk v Slovenije v šolskem letu 2017/18
80
odstotkov in več znaša precepljenost deklet v koroški regiji
Formalno in organizacijsko se bodo torej razmere za cepljenje samo še izboljševale, ključna težava pri doseganju visoke precepljenosti, in to ne le proti okužbam HPV, pa še naprej ostaja nezaupanje ljudi do cepiv. A kakor je na nedavni skupni novinarski konferenci državnega programa Zora, ministrstva za zdravje (MZ) in NIJZ poudaril prof. dr. Mario Poljak z Inštituta za mikrobiologijo Medicinske fakultete UL, rezultati številnih kliničnih raziskav in podatki uspešnih nacionalnih programov cepljenja po svetu potrjujejo, da so vsa tri cepiva proti HPV učinkovita in izjemno varna.

»V državah z visoko precep­ljenostjo že opažajo pomembno upadanje prevalence okužb s HPV, genitalnih bradavic, predrakavih sprememb na materničnem vratu in tudi raka materničnega vratu. Poleg tega so velike populacijske raziskave in vse pomembne evropske in svetovne organizacije, ki skrbijo za varnost cepiv, ovrgle domnevne povezave cepiv proti HPV s težko opredeljivimi medicinskimi sindromi in tako potrdile odličen varnostni profil vseh treh cepiv proti HPV.«


Trdne vezi med stroko in javnostjo


Kako pa so si tako visoko zaupanje pridobili na Koroškem, odgovarja Miroslava Cajnkar Kac: »V naši regiji se zavedamo, kako pomembno je, če se znamo šolski zdravniki, pediatri in medicinske sestre, ki delujemo kot timi, približati staršem, deklicam, pa tudi dečkom. Naše informacije o cepljenju, okužbah s HPV in posledicah okužb so strokovne, objektivne in hkrati razum­ljive. Zato se že vsa leta od uvedbe cepljenja udeležujemo strokovnih srečanj, se izpopolnjujemo, sprem­ljamo novosti ... S starši se srečujemo na roditeljskih sestankih, lahko pridejo k nam v ambulante, nam pišejo po e-pošti, nas pokličejo po telefonu … Poslušamo jih tudi, če so v dvomih, prestrašeni. Tako nastane med nami trdna vez zaupanja, ki je gotovo eden najpomembnejših raz­logov, da so naše koroške šestošolke cepljene v 80 odstotkih in več, šestošolci pa čez 60-odstotno.«


Še premalo informacij


Kljub temu da je danes z nekaj kliki ali klici mogoče zelo hitro priti do informacij, se v praksi kaže, da mladi o okužbah s HPV, boleznih, ki jih te povzročajo, in zaščiti pred njimi premalo vedo. Tudi zato je Zveza slovenskih društev za boj proti raku, kakor je povedala njena predsednica, dr. Maja Primic Žakelj, dr. med., v letošnjem šolskem letu začela serijo delavnic o HPV v srednjih šolah, pri katerih sodeluje s projektom Virus Društva študentov medicine Slovenije. »Delavnice so zelo dobro sprejete, saj se dijaki zaradi manjše generacijske razlike med njimi in strokovno podkovanim predavateljem počutijo bolj sproščeno in si upajo vprašati tisto, kar jih zares zanima,« je povedala Primic Žakljeva.