Včasih sploh ni treba v lekarno

Zdaj smo v obdobju, ko je bolnih precej več ljudi kot pozneje v toplejših mesecih. Viroze, prehladna in pljučna obolenja zlasti redčijo vrste otrok v vrtcih in šolah. To nam potrjujejo tudi oglaševalci, ki v medijih ponujajo proizvode, s katerimi naj bi si okrepili imunski sistem, se zavarovali pred boleznijo ali vsaj omilili njene simptome. Nekateri od teh pripravkov dejansko delujejo, a močan imunski sistem si zares zagotovimo le z zdravim življenjskim slogom.

Za zdrav imunski sistem mora poskrbeti vsak sam, a to še zdaleč ne pomeni, da je dovolj, da si priskrbimo nekaj prehranskih dodatkov in potem pričakujemo, da bomo zagotovo čili in zdravi prebrodili obdobje, ko vse okoli nas kašlja, kiha, smrka, se bori z dihalno stisko, preboleva kakšno od številnih viroz, morebiti celo gripo … Če se to dogaja v zaprtih prostorih, kar je za ta letni čas pričakovano, je tveganje, da zbolimo, še toliko večje.

Zlasti če doslej nismo sistematično poskrbeli za svoje zdravje; če namreč želimo mesece od pozne jeseni do pomladi, ko je obolenj največ, prebroditi s čim manj zdravstvenimi težavami, bi ga morali začeti krepiti vsaj ob koncu poletja ali zgodaj jeseni, ko se še lahko veliko gibamo in sproščamo na svežem zraku, na sončnih žarkih kopičimo vitamin D … Kakor poudarjajo družinski zdravniki, je vlaganje v trdno zdravje dolgoročen proces, v katerem se je nujno izogibati kajenju, uživanju alkohola in stresu, toliko več poudarka pa nameniti pestri prehrani, gibanju in zadostnemu spanju.

Raznovrstna oz. uravnotežena hrana pomeni čim manj industrijsko predelane; raje posegajmo po (ekološko) pridelanem sadju, zelenjavi, neoluščenih žitih, stročnicah, ribah in kakovostnem mesu, skratka živilih, ki so bogati z vitamini in minerali. Za normalno delovanje imunskega sistema so pomembni vitamini A, C, D, E, B6 in folna kislina ter minerali cink, železo, magnezij, mangan, selen in baker (podrobno v tabeli) v ustreznih količinah glede na potrebe vsakega posameznika, so zapisali v Slovenskem farmacevtskem društvu.

Za povečavo kliknite na infografiko

Gibanje, spanje, sproščanje

V knjižici z naslovom Imunski sistem poleg tega svetujejo pitje zadostne količine vode (približno dva litra na dan) in redno telesno aktivnost. »Za začetek ni treba veliko. Že polurna hitra hoja bo poskrbela za aktivacijo mišic, pospešeno kroženje krvi, odstranitev strupov in tako ugoden vpliv na imunski sistem. S pridobljeno telesno pripravljenostjo bomo kmalu sposobni premagovati večje izzive.«

Za trdno zdravje je izjemnega pomena tudi kakovostno spanje in obvladovanje stresa. Slednjega se že dodobra znebimo, če se redno gibljemo, učinkoviti so tudi meditacija, avtogeni trening, prav tako poslušanje pomirjujoče glasbe leže ali sproščen klepet s prijatelji ob kavi. Spanje, ki je nujno za revitalizacijo in obnovo telesa, pa si uredimo tako, da se čim bolj držimo odhoda v posteljo in vstajanja vsak dan približno ob istem času. Osem ur je ideal, ki ga le redkokdo doseže, a v tem primeru človek pač ne trpi za nenaspanostjo. So pa za telo priporočljivi manjši stresi, na primer hladna prha po savnanju, kar sproži takojšnji odziv oz. upor telesa, ki se s tem krepi.

Pozor pri otrocih

Vse to so nefarmakološki ukrepi, torej ukrepi, ki jih lahko v svoj vsakdan uvedemo sami, ne da bi morali pomoč poiskati v lekarni. Tak režim velja uvesti tudi pri otrocih, ki so še veliko bolj dovzetni za bolezni kot odrasli. Z otroki se predvsem izogibajmo zaprtim prostorom z veliko ljudmi, saj s tem preprečimo morebitne okužbe, če pa jim vsak dan omogočimo igro na prostem ob vsakem vremenu – pomembno je le, da so primerno oblečeni in obuti –, bomo njihov imunski sistem še dodatno (o)krepili. Dopuščajmo tudi druženje s smrkavimi in kašljajočimi vrstniki: morebiti bo otrok res zbolel, sicer pa bo postal kvečjemu še bolj odporen. Torej, raje kot da jih zadržujemo na toplem, pri mirni igri ali celo pred televizorjem, jih peljimo ven, v gozd, na sneg ... Zdravniki in farmacevti opozarjajo tudi na higieno rok in kašlja odraslih in otrok, torej, da kašljamo in ali kihamo v rokav, ne v dlan, predvsem pa si redno umivamo roke.

A kljub vsemu se lahko zgodi, da nam odpornost pade: lahko se pojavi utrujenost, slabše razpoloženje, zamašen nos, večja nagnjenost k nalezljivim boleznim zlasti starejše populacije in otrok. Takrat zavijemo v lekarno, kjer so pri zmanjšani odpornosti organizma oziroma za povečanje delovanja imunskega sistema na voljo zdravila kemičnega in naravnega izvora ter prehranska dopolnila. Treba pa je vedeti, da izdelki, ki spodbujajo imunski sistem, niso primerni za vsakogar (za otroke, mlajše od enega leta, za ljudi z avtoimunskimi boleznimi, za tiste, ki jemljejo imunosupresive, tj. zdravila, ki preprečujejo zavrnitev presajenih organov …).

Za povečavo kliknite na tabelo

Le dodatek k prehrani

Za starejše otroke so primerni imunomodulatorji rastlinskega izvora, medtem ko je za mlajše, od četrtega oziroma šestega leta starosti, in odrasle primeren ameriški slamnik. Preprečuje in zdravi prehlad ter dokazano krepi imunski sistem. Če preidemo na pripravke kemičnega izvora, je otrokom mogoče pomagati tudi s prehranskimi dopolnili, a naj bodo, kakor pove že poimenovanje, le dodatek k pestri prehrani. Med učinkovitimi so predvsem betaglukan (izboljša delovanje imunskih celic), kolostrum ter vitamini in minerali, ki so gradniki imunskega sistema. So pa aminokisline tiste, ki aktivirajo delovanje imunskih celic, pospešujejo njihovo nastajanje, pa tudi nastajanje protiteles in drugih snovi, ki delujejo v imunskem sistemu, zato je treba poskrbeti za zadosten vnos aminokislin. Nahajajo se v mesu, ribah, jajcih, v mleku in mlečnih izdelkih ter v kvinoji, ajdi, stročnicah, oreščkih in semenih.

Vsi prej omenjeni pripravki in dopolnila so na voljo tudi za odrasle, le vsebnost učinkovin je drugačna. V lekarnah so ob tem naprodaj tudi uravnoteženi vitaminsko-mineralni pripravki. Za povečanje odpornosti jih dodajamo v kombinacijah, saj se običajno pokaže pomanjkanje več vitaminov in mineralov hkrati. Samostojno uživamo le vitamin C, ki ima pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema in zaščiti celic pred oksidativnim stresom ter pripomore k zmanjšanju utrujenosti in izčrpanosti; pri slednjem ima podoben učinek tudi koencim Q10. »Vitamin C uporabljamo preventivno in tudi takrat, ko okužba že nastane,« poudarjajo v Slovenskem farmacevtskem društvu.