Velikopoteznost majhnih vrtov

Manjši ko je prostor, več je ponavadi želja in pričakovanj. Takrat mora biti načrtovanje velikopotezno in premišljeno.

Objavljeno
05. avgust 2016 21.17
Mitja Škrjanec
Mitja Škrjanec

Olimpijska vročica se že stopnjuje, predvsem pri vseh velikih športnih navdušencih. Sodobne olimpijske igre povezujemo tudi z velikopoteznostjo v arhitekturi, urbanizmu in krajinski arhitekturi. Velikopoteznost pa ni nujno povezana z velikostjo.

V realnem življenju je največkrat tako, da lastniki vrtov, balkonov in teras na majhnem koščku želijo velik učinek, razmišljajo o obsežnem vrtnem programu in sestavljajo dolge sezname priljubljenih rastlin ter v katalogih označujejo obilico všečnih materialov. Manjši ko je prostor, več je ponavadi želja in pričakovanj. Takrat mora biti načrtovanje velikopotezno in premišljeno. Velikopoteznost namreč razlagajo kot nekaj, kar zajema, upošteva veliko stvari in zahteva veliko dejanj. Velikopotezni načrti in velikopotezno zgrajeni prostori.

Manj je več

Pri razmišljanju o majhnih prostorih je na mestu zguljena oziroma pogosto napačno uporabljana zveza »manj je več«. To velja tako za tlake, izbor materialov in oblikovanosti opreme kot za način zasaditve in uporabo rastlin. Pri tlakih na primer raje ne mešajmo preveč različnih materialov, temveč preudarno razmislimo o različnih teksturah enega in istega materiala, če je že treba.

V majhnih vrtovih so najpomembnejši del celovitega (in celostnega) načrtovanja ravno tlakovane površine in medsebojne povezave znotraj prostora in glede na objekt.

Tlakovane površine so hrbtenica, na katero se vežejo vse druge plasti oblikovanja vrtnih prostorov. Pomembna sta videz in svetlost tlakov pri dnevni svetlobi, v senci in po dežju. Prav tako je dobro razmisliti o kakovosti vgrajenih materialov, naj bodo predvsem dolgoživi, uporabni in seveda pravilno vgrajeni. Saj vemo, kako je, če hrbtenica ni vitalna.

Skrivnost oblikovanja zasaditve majhnih vrtov in teras ni v tem, da razmislimo, koliko rastlin je ravno dovolj, ampak v tem, da se zavestno odločimo, koliko in katerih ne bomo uporabili, da jih bo skoraj dovolj. Preprost recept za učinkovite zasaditve je uporabiti manj različnih vrst v večjih skupinah. Tako lažje ustvarimo dele, kjer se pogled ustavi, prostor zadiha in potem steče naprej oziroma se ustavi pri glavnem poudarku.

Ja, majhen vrt naj ne bo botanična zbirka rastlin, ampak harmonična celota večjih površin različnih tekstur in največ treh barv. Jasno naj se zazna hierarhija ploskev, poudarkov in očišč. Na senčnem in manj presvetljenem vrtu je preverjeno učinkovita uporaba svetlih materialov in kombinacija zelenih tekstur z belo cvetočimi rastlinami.

Povezanost tistega znotraj in onega zunaj je tu izjemnega pomena. Bivalni deli prostora naj se zlijejo z vrtom in obratno. Uporabimo lahko podobno ali enako tlakovane poteze, ki se pri pogledu iz notran­josti nadaljujejo na teraso zunaj. Zelo dober in preprost trik povezovanja so tudi enake blazine, uporaba enakih loncev in ambientalne razsvetljave. Na tem mestu pa poudarjam, da dizajn nikakor ni enak dekoraciji – dobro zasnovan vrt je lažje dekorirati kot pa popravljati slabo oblikovanje z dekoriranjem za vsako ceno.

Premišljeno in velikopotezno

Če se na koncu vrnem k Braziliji in Riu 2016. Mene, pa najbrž še koga, zanimajo tudi urbana velikopoteznost, arhitekturni presežki in inovativno sonaravno oblikovanje, s katerimi bodo morebiti postregli pri tokratnih olimpijskih igrah. Brazilija ima res kaj povedati, mimo skrbno spisanih marketinških zapisov in vnaprej pričakovanih ekoloških oh in ah dosežkov sodobnega graditeljstva.

»V nasprotju s katero koli drugo obliko umetnosti je vrt zasnovan za prihodnje čase in prihodnje generacije,« je zapisal Roberto Burle Marx, najbolj znani brazilski krajinski arhitekt. Predvsem je bil znan po uporabi rastlinskega gradiva na oblikovalni način, ki se spogleduje s sodobnim slikarstvom. Tisti pa, ki ste že obiskali Rio ali vas je velemesto zvabilo na obisk letos, ste se ali se boste gotovo sprehodili po znameniti plaži Copacabana. Valujoči črno-beli portugalski mozaični tlak je pred skoraj 90 leti zasnoval ravno prej omenjeni krajinski arhitekt.

Najlepši pogledi na to skoraj neskončno in filigransko, a velikopotezno preprogo tlaka se odpirajo iz sob in balkonov hotelov. Burle Marx je bil modernist, vendar s tistim posebnim brazilskim zasukom. Njegova estetika izvira deloma iz narave in se naslanja na slikarstvo, zato je uporabljal velike skupine istovrstnih rastlin, nikoli ni mešal barv cvetov, izhodišče so bile vedno avtohtone rastlinske vrste. Premišljeno in velikopotezno.