Ves čas me je strah, da me bo fant zapustil

Ali potrebujem strokovno pomoč, Nedelova bralka sprašuje partnerskega in družinskega terapevta, Izidorja Gašperlina.

Objavljeno
27. marec 2018 15.13
Izidor Gašperlin
Izidor Gašperlin
S fantom sva par že več kot tri leta, a ne živiva skupaj. Gre nama v redu, z izjemo mojih hudih skrbi, ki so se začele pred kakšnim letom in pol. Stalno sem v strahu, da bi me fant zapustil in odšel z drugo. Kadarkoli gre ven s prijatelji, se bojim, da ga bo katera zapeljala, on pa se bo vdal skušnjavi in me čez čas zapustil.

Šlo je celo tako daleč, da sem pregledovala njegove maile in sms-sporočila v telefonu. Za vse skupaj sem mu tudi povedala. Na mailu sem našla sporočilo neke punce – poslala mu je svoje slike. Pa je rekel, da se ne spomni, za kaj je šlo. Pozneje sem od prijateljice izvedela, da je bila ta punca zaljubljena vanj. Fant ima drugače zelo dober spomin, zato me čudi, da se teh stvari »ne spomni«. Poleg tega sem ugotovila, da ima telefon ves čas na vibriranju in v jakni – nikoli pri sebi. Ko sva bila na počitnicah in ga je klical prijatelj, se je šel pogovarjat ven. Ko sem ga vprašala, zakaj, se je sprenevedal.

Ven greva redko skupaj – ponavadi gre on na kakšno praznovanje rojstnega dne, jaz ostanem doma. Tistih nekajkrat, ko sem šla z njim, sem bila kot lučka. Pogovarjal se je s prijatelji (sami fantje), jaz pa sem gledala v zrak in čakala, da se odpraviva domov. Ker sem želela vsaj fizični stik, sem ga prijela za roko – a je njegova roka kmalu šla po svoje in se niti ni trudila iskati moje. Ko sem mu to omenila, je rekel, da bo to popravil. Pa ni. Prijatelji so očitno pomembnejši. Zato raje ne hodim z njim ven.

Ko sem se hotela pogovoriti o skupni prihodnosti, o skupnem stanovanju, otrocih ... se je zelo težko pogovarjal. Kot da bi ga bilo strah oz. kot da sploh ne želi živeti z mano. Rekel je, da o tem ne razmišlja, se sploh ne obremenjuje. Mogoče sem zakompleksana in zafrustrirana, a res ne vem, zakaj so se ti občutki in skrbi pojavili šele leto in pol po začetku zveze?! O vsem skupaj sva že večkrat govorila, zagotovil mi je, da me ni nikoli prevaral, da me tudi ne bo. Ko sva se o mojih strahovih nazadnje pogovarjala, je rekel, da ni ničesar treba rešiti, saj da so to le nepomembne skrbi in da je problem v meni. Da je z mano nekaj narobe. Jaz pa mu nikakor ne morem zaupati. Ne vem, iz česa izvira to nezaupanje, a če se bo nadaljevalo, bom s tem uničila najino zvezo.Ali potrebujem strokovno pomoč? Jen

Po branju vprašanja mi je najbolj ostal občutek – kje ste vi, ali sploh obstajate brez tega fanta. Vaše pisanje pušča vtis, kot da se vse vaše življenje vrti okrog njega. Greste z njim in ste »kot lučka«. Saj tam zraven je bilo verjetno še kar nekaj drugih ljudi, se z njimi ne bi dalo vsaj toliko pogovoriti, da se ne bi počutili povsem odveč? Če so bili samo njegovi prijatelji (moška družba), zakaj ste sploh šli zraven? Nekdo v taki situaciji skoraj mora biti »lučka«. Če ne bi bili vi, bi bili pa prijatelji. Sploh greste kam sami, imate svojo družbo, prijateljice? Imate koga ali vsaj kaj, če fanta ni ob vas? Če nimate, potem je morda to smer, v kateri bi kazalo iskati rešitev, ki bi zmanjšala pritisk v vajinem odnosu.

Zelo težko bi pisal o tem, ali so vaši sumi upravičeni ali ne. Res ne bi ugibal, ali je večji problem vaša (pretirana?) ljubosumnost in sumničavost ali njegovo sumljivo obnašanje. Mislim, da ne bom kaj dosti zgrešil, če napišem, da je vajina težava – oboje. Dvomim, da bi vas občutki tako močno varali, da bi bili čisto brez razloga tako na trnih. Po drugi strani s svojim obnašanjem in »visenjem« na partnerju njega po svoje silite, da se gre odpočit zunaj vajinega odnosa. Takega pritiska se verjetno ne da zdržati. Da ne bo nesporazuma, nikakor ga nočem opravičevati, če res počne kaj od tega, kar sumite. Ne gre za to, kdo je tukaj bolj kriv, ker je videti, kot da oba trenutno potrebujeta točno tak odnos. On partnerko, ki mu diha za ovratnik, vi pa partnerja, ki je »izmuzljiv«. Problem torej ni to, kar se v resnici dogaja, ampak bolj to, da brez tega ne moreta. Kaj bi ostalo od odnosa, če bi odstranila to preigravanje? Verjetno velika praznina in tesnoba. Prav ta tesnoba (strah pred bližino) vaju vedno znova ločuje, praznina pa vaju »prisili«, da pozabita na vse in se spet zbližata. Dokler ne postane spet nevarno (tesnobno) in se spet odmakneta. Tu ni »prav« in »narobe«, tako pač je. Tudi ni pomembno, kje sta se »naučila« takega odnosa. Pomembno je predvsem, ali sta pripravljena sodelovati in vztrajati, da to spremenita.

Če želimo kaj spremeniti, si moramo najprej priznati, kje smo, potem pa se odločiti, kam želimo. Najprej si nalijta čistega vina, kako si predstavljata svoj odnos in kaj vama, vsakemu posebej, v resnici manjka. Nato pa se odkrito pogovorita, kam želita iti. Če je smer vsaj približno ista in če si pomenita toliko, da sta sposobna še sodelovati v tej smeri, ima vajin odnos smisel in upanje. Če tega ni, potem ... je čas, da začnete predvsem skrbeti zase. Da boste nekoč tako močni in samozavestni, da si boste upali pričakovati več od tega, kar imate zdaj. Da se ob fantu počutite tako, kot opisujete, nima nič opraviti z njim – vsi ti občutki ponižanja, sramu, nevred­nosti, odvečnosti in zavrženosti so v vas že dolgo. Fant za ta čutenja ni kriv, saj vam jih le prebuja. Dokler ne boste sprejeli odgovornosti za te sicer zelo težke, pa vendar povsem vaše občutke, se vam bo pri vseh partnerjih dogajalo podobno.

Če boste fanta zapustili, tega torej ne storite zato, ker se ob njem tako počutite, ampak če ne bo želel sodelovati, da svoj odnos spremenita. Ali pa zato, ker bosta ugotovila, da se vajine vrednote in pogledi na partnersko zvezo preveč razlikujejo. Tudi tema o skupnem življenju in otrocih po več kot treh letih zveze ne bi smela biti tabu. Ravno nasprotno!

Po strokovno pomoč se zatečemo, ko si priznamo, da s tem, kjer smo, nismo zadovoljni, ne vemo pa, kam želimo, ali ne zmoremo sami v želeno smer. Terapevta si poiščemo, ko je stiska tako huda, da je ne zdržimo več in ne vidimo poti iz nje. Ali že potrebujete strokovno pomoč, ne vem, prejšnji splošni navodili bi vam morda lahko pomagali, da to presodite. Lahko pa vam napišem, da če že, potem pomoč za izboljšavo odnosa potrebujeta oba. Sami jo potrebujete kvečjemu, če bi se želeli v odnosu bolje postavili zase ali iz odnosa oditi, pa tega ne zmorete.

Po (elektronski) pošti

Vaša vprašanja za Nedelove svetovalce pričakujemo na naslovu Nedelo, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, s pripisom Za svetovalnico, ali na elektronskem naslovu Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Napišite še, kateremu svetovalcu je namenjeno vaše vprašanje. Svetujejo Tjaša Kočevar Dakić (parents life coach, CIMI) in Mojca Stonič (specialistka za osebni in čustveni razvoj, psihoterapevtka), Šola za vzgojo staršev ; Izidor Gašperlin, partnerski in družinski terapevt; Dunja Gačnik, inštruktorica stott pilatesa® in osebna trenerka; Anže Sirc, diplomirani fizioterapevt.