Vnovično rojstvo po nenadnem zastoju srca

Mirzet Kugić iz Kočevja je 7. julija letos namesto 55. praznoval svoj prvi rojstni dan. Med delom na strehi mu je lani nenadoma odpovedalo srce. Zadnje, česar se spomni, dokler se ni po osmih dneh prebudil iz kome, je, da se je zleknil in utonil v sen brez sanj. Za to, da je preživel, je Mirzet hvaležen vsem, ki so mu dovolj hitro pomagali, tudi prijateljem, ki so ga nemudoma začeli oživljati. Žal vsi, ki se znajdejo v podobnih okoliščinah, nimajo takšne sreče. V Sloveniji namreč zaradi nenadnega zastoja srca vsako leto umre 2000 ljudi, tudi zaradi prepoznega oživljanja.

Žal se še vedno zelo slabo odzivamo, ko bi morali pomagati bolniku, ki je obležal v nezavesti, pravi Zdenko Šalda, zdravnik medicine dela v ZD Trebnje. Po njegovem prepričanju je za to, da ne ukrepamo in se raje obrnemo stran, kriv strah pred našim neznanjem. Nekateri podatki kažejo, da bi le 30 odstotkov Slovencev znalo pravilno oživljati, če bi bilo treba. Vendar je Šalda prepričan, da je prava številka žal še veliko nižja, čeprav je postopek oživljanja človeka, ki se je denimo zgrudil zaradi srčne kapi, dokaj preprost – le naučiti se ga moramo in potem veščino vsakih nekaj let obnavljati. Če se znanje redno ne osvežuje, preprosto zbledi.

A četudi temeljnih postopkov oživljanja ne poznamo do popolnosti, se ne smemo ustrašiti. Z vsako minuto, ko ne storimo ničesar, je namreč človek s srčnim zastojem za 10 odstotkov bliže smrti, zato je zlasti pomembno, da začnemo čim prej stiskati prsni koš, s čimer »kupujemo čas« do uporabe avtomatskega eksternega defibrilatorja (AED), s katerim je mogoče zares pognati srce. Umetno dihanje, pravi sogovornik, zlasti če ga ne obvladamo, ni najbolj nujno: »Za srčni zastoj je namreč značilna fibrilacija oziroma migetanje srca, pri tem pa pomaga samo električni sunek z AED.« Najbolj učinkovito lahko torej pomagamo s takojšno uporabo AED, ker pa ta ni vedo pri roki, je treba do takrat oživljati. Tako bomo zagotovili, da bo tudi uporaba defibrilatorja uspešna, pravi zdravnik, ki poudarja nujnost večje izurjenosti prebivalstva za oživljanje in takojšnje dostopnosti defibrilatorjev. Uporaba AED je izjemno preprosta, izvemo. Treba je samo vklopiti aparat in slediti zvočnim navodilom v slovenščini, napake pri uporabi sploh niso možne, verjetnost preživetja pa je lahko do 70-odstotna, če defibriliramo v prvih nekaj minutah po srčnem zastoju. »Ko se tega enkrat naučite, nikoli več ne pozabite, tako kot ne vožnje s kolesom,« zagotavlja zdravnik v ambulanti za medicino dela ZD Trebnje.

Znova rojen

A ker AED največkrat ni takoj dostopen, je ključnega pomena takojšnje oživljanje, ugotavlja tudi Primož Velikonja, reševalec z 20-letnimi izkušnjami. Med drugim se je Velikonja pred leti zavzemal za uvedbo reševalnih motorjev, ki zdaj rešujejo življenja. Nekaj časa je bil tudi reševalec na motorju, zdaj pa že desetletje v Kočevju skrbi za to, da bi njegovi sokrajani znali pomagati ob nenadnem zastoju srca, z oživljanjem in defibrilatorjem.

Konec tedna smo se udeležili delavnice TPO, na kateri je znanje o oživljanju srkalo več kot trideset ljudi, med njimi tudi Mirzet Kugić, ki je srčni zastoj preživel po zaslugi hitrega oživljanja prijateljev in izredne učinkovitosti vseh, ki so priskočili na pomoč: reševalcev, gasilcev, helikopterja. Velikonja razlaga, da je Kugićev primer, ki so ga posneli in ga zdaj prikazujejo na tečajih, eden od treh uspešnih primerov oživljanja laikov v zadnjem letu in pol v Kočevju. Ključnega pomena za preživetje po srčnem zastoju sta namreč takojšen odziv in odločno oživljanje. Primerno mesto za izvajanje stisov je sredina prsnega koša, vedeti pa je treba, poudarja inštruktor, da morajo biti stisi hitri (od 100 do 120 na minuto) in globoki od pet do šest centimetrov, če želimo pognati kri iz srca v možgane. Pri oživljanju je zelo pomembna hitra ocena stanja zavesti in dihanja bolnika, aktivacija službe nujne medicinske pomoči, predvsem pa nemuden začetek, saj lahko že po štirih minutah neukrepanja nastanejo možganske poškodbe. Čim prej je treba pridobiti tudi najbližji AED, še poudari Velikonja.

Na tečaju, kjer je vsak udeleženec vadil na svoji lutki, ugotovimo, da je oživljanje težaško delo, ki pa ga nikakor ne smemo prekinjati, tudi ko že namestimo defibrilator oziroma do takrat, ko bolnik samostojno diha. Zato je dobro, da se pri stiskanju, ki mu lahko dodajamo tudi umetno dihanje, izmenjuje več ljudi. Nikakor, poudari Velikonja, pa ne smemo bolnika pustiti samega. Pomembna je namreč vsaka izpuščena sekunda, saj se te na koncu seštevajo.

Kugića so tako na strehi, kjer je obležal, oživljali približno uro, po laikih še reševalci, medtem pa so ga oskrbeli z vsemi zdravili in s helikopterjem odpeljali v bolnišnico. Čeprav se oživljanja ne spomni, se zaveda, da sta mu vnovično rojstvo omogočila tudi prisebnost in hitro ukrepanje prijateljev. Da bi lahko, če bo treba, pomagal drugim v podobni stiski, se je skupaj s sinom Amirjem udeležil Velikonjeve brezplačne delavnice. Tam se je bilo mogoče naučiti še, kako pomagati dojenčku ali otroku, ki ne diha, kako pravilno stiskati prsni koš, namestiti elektrode defibrilatorja, kdaj prenehati oživljati in podobno.

Med udeleženci so bili tudi trenerji nogometnega kluba Kočevje. Ivan Vidmar, ki uri fante od osmega do 15. leta starosti, meni, da je takšno znanje nadvse dobrodošlo, saj nikoli ne veš, kdaj se lahko med treningom ali tekmo zgodi nesreča in igralcu zastane srce. »V našem klubu se to k sreči še ni zgodilo, a si želimo, da bi bil defibrilator stalno dostopen pri štadionu, saj je dvorana, kjer je najbližji AED, dokaj oddaljena,« pravi Vidmar. V upravni enoti Kočevje, kjer se reševalna vozila do nekaterih odročnejših območij vozijo tudi 40 minut, so v zadnjih letih sicer namestili 34 javno dostopnih naprav, večino na gasilskih domovih.

Mreža stalno dostopnih AED

Zdravnik Zdenko Šalda si že nekaj let prizadeva, da bi v Sloveniji ustvarili mrežo stalno dostopnih AED. Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči zdaj takšno javno mrežo predvideva, vendar še ni povsem zaživela. Po zaslugi Šalde in njegovega projekta Milijon srčnih točk je v upravni enoti Trebnje 44 stalno javno dostopnih AED, poleg tega so izvedli številne tečaje temeljnih postopkov oživljanja z uporabo AED. V sklopu projekta, ki ga je ustanovilo Združenje medicine dela, prometa in športa, je zdravnik ministrstvu za zdravje predlagal spremembo pravilnika o prvi pomoči na delovnem mestu, ki bi v opremo za prvo pomoč uvedla tudi defibrilator. Ta bi bil praviloma stalno javno dostopen in tako dosegljiv več podjetjem in javnosti, vendar ministrstvo za zdravje spremembe ni podprlo.

O tem, koliko AED je zdaj pri nas na voljo, niti ni pravih podatkov, saj so največkrat v zasebni lasti, s tem pa je njihova javna dosegljivost okrnjena. Veliko AED, ki bi jih potrebovali tisti hip, je namreč za zidovi podjetij ali ustanov, in ko so ti zaprti, do naprav ni dostopa. »Tragedija je, da je javna dostopnost defibrilatorjev tako majhna. Lahko je denimo zaprt v nekem lokalu, zraven na pločniku pa nekdo umre zaradi srčnega zastoja,« opozarja Šalda.

Zelo velik problem je tudi slabo označevanje. V središču Ljubljane je na primer veliko avtomatskih defibrilatorjev, ki sicer niso stalno javno dostopni, so pa vsaj takrat, ko so organizacije, ki jih imajo, odprte. Problem pa je, da so zelo slabo označeni. Največ, kar obstaja, je majhna nalepka na vratih, ki je mimoidoči ne opazijo. Slovenija je sicer kot prva država v Evropi uzakonila prometno signalizacijo za AED in čeprav je bil pravilnik, ki to ureja, sprejet že leta 2015, žal ni postavljen še niti en prometni znak za AED, opaža sogovornik.

Oživljanje v šole

Svetovna zdravstvena organizacija je izdala priporočilo, da bi se otroci od 12. leta starosti vsako leto učili oživljanja. Za to si prizadeva tudi civilnodružbena organizacija Iniciativa za AED, katere član je Šalda. V osme razrede osnovnih in prve letnike srednjih šol je uvedla zdravstvenovzgojni program temeljnih postopkov oživljanja z uporabo AED, ki ga izvajajo medicinske sestre iz zdravstvenih domov. Nepokrita sta ostala še sedmi in deveti razred osnovne šole, razlaga Šalda. Pred letom dni so nevladne organizacije Rdeči križ Slovenije, Slovenski reanimacijski svet pri Slovenskem združenju za urgentno medicino, Iniciativa za AED in Zveza lions klubov, distrikt 129, ministrstvu za izobraževanje poslale pobudo Otroci rešujejo življenja, s katerim bi uvedli dveurni nacionalni izobraževalni program iz temeljnih postopkov oživljanja.

»Iniciativa za AED je na Osnovni šoli Trebnje izvedla pilotni projekt in dokazala, da je mogoča uvedba učenja oživljanja v redni šolski program brez sprememb učnega načrta in brez dodatnega obremenjevanja učencev. Nekaj malega teorije bi se učili pri biologiji v osmem razredu, v sedmem in devetem razredu pa bi se pri predmetu šport praktično učili oživljanja in uporabe AED,« razlaga Šalda. Da bi se učenje začelo, pa bi bilo treba izobraziti učitelje in priskrbeti šolske defibrilatorje in lutke. Opremo so že začeli donirati lions klubi. Ob letošnjem evropskem dnevu oživljanja, 16. oktobra, je tako Lions klub Trebnje opremo za učenje oživljanja podaril petim osnovnim šolam, tudi trebanjski, kjer bodo kot prvi v državi začeli učenje oživljanja v okviru rednega šolskega programa.