Vrgla me je iz postelje, nato pa še iz hiše

Na bratovem maturantskem plesu sem spoznal eno od njegovih profesoric. Bila sva si zelo všeč, četudi je bila od mene skoraj šestnajst let starejša. Po dveh mesecih mi je predlagala, naj se preselim k njej. Žal se to ni obneslo, saj je imela nekaj nenavadnih navad, ki mi še danes niso čisto jasne.

Ponoči me, na primer, ni želela imeti ob sebi. Po večernem cartanju sem se moral preseliti na kavč, ko sem jo vprašal, zakaj, se je izmaknila odgovoru, jaz pa tudi nisem več vrtal vanjo. Za božič me je povabila k staršem na večerjo. Prvi vtis je bil super, dobro smo se ujeli. Ob kozarčku pa so njeni kar naenkrat začeli bentiti čez bližnje sosede, kakšni pokvarjenci so, da se jim bo treba maščevati. Nekaj časa sem jih poslušal, potem pa sem le vprašal, kaj so storili.

Odgovorili so mi, da so k njim poslali policijo, ker so bili pri praznovanju rojstnega dne preglasni. Zadoščalo je, da sem pripomnil, da sosede razumem, in je bilo naših dobrih odnosov v hipu konec! S partnerko sva se odpeljala domov, naslednji dan sem šel h kolegu, s katerim sva skupaj študirala za izpit, a ko sem se vrnil, sem vso svojo kramo zagledal pred vrati. Izselila me je, ne da bi mi karkoli namignila! Bil sem v šoku. Poklical sem jo, a je imela izklopljen telefon. Saj se ni bilo težko preseliti nazaj domov, problem je, ker ne razumem, zakaj je to storila. Jani

Pokvarjene igre tasta in tašče
Nekdanja žena, tašča in pubertetnica so sklenile pakt
Starejša igra vlogo male šefice​

 

Dragi Jani, mislim, da ne tiči problem zgolj v šestnajstih letih starostne razlike, temveč tudi v dejstvu, da sta se premalo poznala med seboj! Vajina pričakovanja glede skupne zveze so bila nekaj svetlobnih let narazen: vi ste bili z eno nogo še zmeraj sredi brezskrbne študentarije, gospa pa se že bliža tako imenovanim sred­njim letom in za njo so verjetno tudi izkušnje, ki so jo izoblikovale v osebo, kakršna je.

O sebi ni rada govorila. Pojma nimate, zakaj ne. Očitno je bila tudi precej samosvoja, v letih samskosti si je nabrala neke navade in že podatek, da ima ponoči rada mir, nakazuje, da ji je dvojina postala tuja. Zakaj se je na maturantskem plesu ogrela ravno za vas, ne vem. Morda ste jo ujeli na levi nogi, osamljeno, sitno, zagrenjeno, morda jo je postalo strah, da bo vse življenje sama?


Verjetno vas je imela od začetka tudi nekoliko rada, prijala ji je vaša nenasitnost v postelji, kdo ve? Dokler je trajalo, je bilo lepo in na tem mestu bi morali tudi vi postaviti piko. Predvidevam, da je bilo božično kosilo le kaplja čez rob, ki jo je potrebovala, da se vas je znebila. Dogodek, ki ste ga opisali precej natančno, sicer ne bi bil vreden omembe. Njeni starši so popili kozarček preveč, in ko so bili rahlo vinjeni, so pokazali pravi obraz, ki, roko na srce, res ni briljanten. Da najprej vso noč rogovilijo, potem pa se še jezijo na sosede, ker so zaradi razgrajanja poklicali policijo? Lepa reč! Čisto prav ste storili, ker se z njihovim obnašanjem niste strinjali.

Zanimivo pa je, da ni gospa takrat niti z besedico pokomentirala vašega nasprotovanja. To ni bilo dobro in je že nakazovalo nevihto, ki se je niste nadejali. V avtu sta kramljala o čisto drugih stvareh, vi ste »sporni trenutek« že pozabili. Tudi zato je bil šok, ko ste se znašli pred zaklenjenimi vrati, toliko večji! Kaj jo je pičilo? Zakaj je to storila? Zakaj vam ne odpre in se ne pogovori z vami?!

Vprašanj, ki so se vam porajala, je bilo še nič koliko. Nekajkrat ste pozvonili, in četudi ste vedeli, da je doma, izza vrat ni bilo nobenega odgovora. Poklicali ste brata, domači so vas sprejeli z nekaj dovtipi na račun propadle zveze in to je bilo to. Brat kar ni mogel verjeti zgodbi, saj je profesorico zelo cenil.

Prepričana sem, da ste do danes, ko berete tele vrstice, že prišli k sebi, morda ste našli tudi novo dekle. Glede na to, da s precej starejšo niste imeli sreče, upam, da ste (boste) vrgli oči na kakšno mlajšo ... Me je pa v vašem pisanju zaskrbelo nekaj drugega: napisali ste, da niste imeli nikogar, s komer bi se pogovorili. Seveda, domači, ki vas imajo radi, so odreagirali malo za šalo, malo zares, a več kot toliko jim tako in tako ne morete zaupati.

Še kako drži, da so čudni časi. Pametni telefon, ki ga imamo vsak trenutek v roki, ne glede na to, kje smo, je postal človekov najboljši prijatelj. Boli pa me srce, ker mi tudi drugi pogosto pišejo, da se name obračajo zato, ker jih nihče ne razume ali pa si zanje ne vzame časa. Kje se je izgubila empatija do sočloveka?

Preveč jih je tudi, ki se še zmeraj držijo prastare miselnosti, da je težave bolje skriti, kot jih razgaliti. Vse v maniri, kaj bodo pa ljudje rekli. Po tej plati tudi vi ne štrlite iz povprečja, saj nočete, da bi vas kdo prepoznal. Bojite se, da bi imeli zaradi propadle avanture težave v službi, ki se vam obeta ob koncu študija: če si ne zna izbrati prave partnerice, kako bo znal odločati, kaj je prav za podjetje in kaj ne. Hm.

Ne bojte se! Tudi tistim, za katere mislite, da imajo sanjsko življenje, se zgodijo zdrsi! Morda so le za spoznanje močnejši, kot ste vi, in težave lažje premagajo! Nekoč boste doumeli, da »brzina« v medsebojnih odnosih nima kaj iskati! Partnerski odnos potrebuje svoj čas, da se razvije in dozori. To pa se ne more zgoditi v dveh mesecih, ko sta dva, ki se imata rada, komaj pri prvi črki abecede! Drži, da je ujemanje v postelji zelo zaželeno, je pa tudi res, da so pomembne še druge lastnosti, na katere v evforiji, ko smo zaradi užitkov slepi in gluhi, čisto pozabljamo.

Lahko se zgodi, da boste do trenutka, ko boste srečali pravo dekle, doživeli še kakšno razočaranje. Ne mislite, da bo zaradi tega konec sveta! Še zdaleč ne! Slovesa, ko še ne gre čisto zares, lahko pomenijo, da na resnejšo zvezo niste pripravljeni, lahko pa tudi, da ste se spet ujeli na zunanji blišč, namesto da bi se posvetili duši in srcu.

Zelo pomembno je, da se izkušenj, ki bodo lahko celo bolele, ne ustrašite. Ko enkrat srečamo pravo ljubezen, trpki spomini zbledijo ali pa se ob njih zavemo, kako prav je bilo, da se izkušenj nismo ustrašili, temveč smo raje vztrajali in si nabirali modrosti! Pa srečno in pogum­no, saj ste fajn fant!