Vrhunci tedna: Vzvišeni varuh BMZ-ja

Boštjan M. Zupančič ni občutljiva bilka, ampak možak, ki se tistih, s katerimi se ne strinja, brez zadržkov loti z žaljivimi izrazi.

Objavljeno
18. avgust 2017 17.29
Gorazd Utenkar
Gorazd Utenkar
Vrhunec počitniške sezone se sicer počasi končuje, a državni zbor bo še debela dva tedna, do začetka septembra, v globoki komi. Kljub temu nekateri državni organi že migajo. Tako je državna volilna komisija v četrtek sprejela uradni rokovnik za predsedniške volitve. Te bodo, kakor je prejšnji teden razglasil predsednik državnega zbora Milan Brglez, 22. oktobra.

Je pa bil ta teden ne samo počitniški, ampak tudi praz­ničen. Praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom tako kot druge praznike, ki ne prinesejo prostega dneva, sicer le malokdo opazi. Tudi praznik Marijinega vnebovzetja je zaradi počitniškega časa morda manj znan kot drugi. Vendar se z njim včasih poleg množic vernikov v Marijinih romarskih svetiščih srečajo tudi neverniki, brezbožniki, ateisti, agnostiki in drugi krivoverci.

Čas Franca

Včasih pa je bil veliki šmaren, velika maša oziroma Marijino vnebovzetje praznik, ko so uživali ne le verniki, ampak tudi tisti, ki radi obirajo sočne politične kosti. Govorim seveda o času, ko je v Ljubljani nadškofoval Franc Rode. Kardinal se je skoraj popolnoma umaknil iz javnosti in pridige pred tisoči so postale razen za vernike nezanimive. Res pa je tudi, da so se razmere od Rodetovih časov zelo spremenile. Zdaj vesoljno Rimskokatoliško cerkev vodi skoraj liberalni papež Frančišek. Ta je recimo odločil, da splav, na račun katerega je imel Rode vedno povedati kaj žolčnega, ni več greh, za katerega ni pokore. Ženskam, ki naredijo splav, lahko duhovnik da odvezo. Omehčal je stališča Cerkve do homoseksualcev, ločencev in gotovo bi se našlo še kaj.

Novi veter je s Frančiškom zavel tudi v odnosu do slovenske Cerkve. Če so prejšnja vodstva v Vatikanu gledala stran, ko se je njihova tukajšnja podružnica do vratu pogreznila v govno brezbožnih finančnih malverzacij mariborske nadškofije, je novi papež ravnal drugače. Vodstvi obeh nadškofij je brutalno z ognjem in žveplom kaznoval za denarno Sodomo in Gomoro in pogorišče potem zelo dolgo pustil na pokori brez vrhovnega pastirja. Tudi vidnega teologa Ivana Štuheca, ki je proti takšnemu ravnanju Vatikana glasno in jezno protestiral, so umaknili iz javnosti ali se je umaknil sam.

BMZ

Očitno pa je zdaj prišel čas, da slovenska Cerkev spet bolj povzdigne glas. Tako je v torek s prižnice v Brezjah, glavnem romarskem središču Marije na Slovenskem, grmel glas ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta. Poleg običajnega in pričakovanega je med pridigo ob razmišljanju, posvečenem splavu, povedal tudi: »Nedavno smo lahko doživeli, kakšnih besed je bil deležen človek, ki se je zavzel za nerojeno življenje in brez olepševalnih besedičenj povedal, da je tudi otrok, ki še ni rojen, nosilec človekovih pravic in najbolj temeljna med temi pravicami je prav pravica do življenja.«

Kdo je ta človek, na katerega so letele takšne – najbrž je imel Zore v mislih hude – besede, ker je »brez olepševalnih besedičenj povedal, da je tudi otrok, ki še ni rojen, nosilec človekovih pravic«? To je nekdanji sodnik na evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu in zdaj svetovalec za že kaj v kabinetu ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča Boštjan Marija Zupančič.

Boštjan M. Zupančič, ponarodelo BMZ, ni kdorkoli. Je najbrž eden zadnjih polihistorjev moderne dobe. Poleg prava, ki je njegovo osnovno področje, je plodovit pisatelj in publicist, »obvlada« pa še širok spekter ved, kot so psihologija, psihoanaliza in, kar ga očitno zelo vznemirja, vpliv onesnaženja pri vse hujši poženščenosti moških in vedno hujši pomožačenosti žensk.

Znan je tudi po zelo spornih stališčih do žensk in njihovih sposobnosti, bolje rečeno, po izrazitem šovinizmu. Za pokušino: po njegovem v zgodovini niso prispevale nič posebnega k razvoju človeštva.

A vrnimo se k Zoretu in brezjanski pridigi. BMZ-ja so napadali, ker je pred kratkim umrlo francosko pravnico in političarko, znamenito borko za človekove pravice Simone Veil, po rodu Judinjo, ki je preživela holokavst, označil za največjo morilko vseh časov. Zakaj? Ker je pred več kot štirimi desetletji kot francoska ministrica za zdravstvo dosegla, da so v tej državi legalizirali splav, in je po mnenju BMZ povzročila smrt milijonov.

Seveda je takšno mnenje upravičeno povzročilo ostre odzive. Vendar še zdaleč ne tako ostre, da bi moral v zaščito ubogega BMZ posredovati sam nadškof ljubljanski. Še posebno zato, ker BMZ ni nikakršna občutljiva bilka, ampak 70-let­ni možak, ki se drugih, kadar se z njimi ne strinja, brez zadržkov loti z izrazi, kot so debili, šelebajzarji, debele birokratke ...

Hvala bogu, da mu je, če mu že lokalni zastopniki Boga niso obrnili hrbta, zaradi ekscesov obrnila hrbet vsaj vlada. Ne, Klemenčič se BMZ-ju ni zahvalil za sodelovanje. Menda pa bodo v odbor Združenih narodov za človekove pravice, kamor so ga nameravali poslati, namesto njega predlagali Vasilko Sancin.

Z Goričkoga f Piran...

... kot poje Vlado Kreslin, je prejšnji teden peš krenil predsednik Borut Pahor. Da mu ne bi bilo preveč dolgčas, je na kakšnih 250 kilometrov pešačenja nagnal še sina Luko, vodjo kabineta Aljo Brglez in predstavnico za odnose z javnostjo Petro Arsič.

Pot s severovzhoda države, Hodoša, do jugozahoda, Pirana, mu je vzela teden dni. Čeprav je predsednik strašen športnik – že pred volitvami 2012 smo izvedeli, da vsakodnevno vadi na steperju, dviguje uteži, plava, teče itd. – je bil ob prihodu na morje prav na dan Marijinega vnebovzetja videti precej utrujen. Morda ni v slabi formi, ampak je bil zaradi zelo zapečene kože samo videti tako.

Na srečo se na pohod ni odpravil med delovnim časom, ampak med dopustom. In vzrok? Da se poda med ljudi in se z njimi prijet­no druži. Če Pahor ne bil Pahor, bi mu morda lahko verjeli. Ker Pahor je Pahor in ga čez nekaj mesecev čakajo volitve za drugi mandat, pa je želja po druženju prozorna fora, v katero zavija volilno kampanjo v času, ko je uradno še ni. Ker je predsednik, je vsaka njegova poteza, bizarna v času kislih kumaric še bolj, takoj deležna medijske pozornosti.

Med hojo se Pahor ni samo prijetno družil, ampak se je tudi pogovarjal z različnimi novinarji. Novinarjem hrvaške televizije RTL je povedal, da bi s seboj povabil hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović. Menda sta dobra prijatelja in bi se zatorej ujela na sprehodu, saj da jima ni nikoli dolgčas, kadar sta skupaj. Škoda, da do zdaj dobri prijatelj Borut ni dobre prijateljice Kolinde prepričal, da je edini resni dosežek njegovega skrajšanega mandata na čelu vlade, arbitražni sporazum o določanju meje med Slovenijo in Hrvaško, tako dober kot njuno prijateljstvo in bi zato veljalo spoštovati odločitev arbitražnega tribunala.

Ali je Pahor res povabil Grabar-Kitarovićevo na pohod, ni znano. Naj jo je ali ne, ni se mu pridružila. Najbrž ima ob besedi dopust v mislih kaj drugega kot 250 kilometrov pešačenja po žgočem soncu.

Jesenska politična časovnica

Če aktualni predsednik Pahor na jesenskih volitvah ne bo nasprotnikov stresel iz hlač v prvem krogu 22. oktobra, bo drugi krog 12. novembra. Poleg običajne parade političnih krjavljev je do zdaj kandidaturo napovedala tudi predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak, obe največji stranki, cerarjevci in demokrati, pa še ne.

Kandidature bo sicer mogoče vlagati od ponedeljka. Takrat bodo kandidati, ki ne nameravajo kandidirati s podporo poslancev v državnem zboru, lahko tudi začeli zbirati podpise državljanov. Če bodo kandidirali samo s podpisi, jih potrebujejo 5000, če imajo podporo kakšne stranke, 3000. Tehnično si je kandidaturo do zdaj zagotovila le Ljudmila Novak. NSi ima dovolj državnozborskih poslancev – šest, potrebuje pa tri njihove podpise –, ne potrebuje podpisov volivcev. Pahor, čeprav ga podpirajo socialni demokrati, ki imajo prav tako dovolj poslancev v državnem zboru, namreč namerava zbirati podporo volivcev; a najbrž nihče ne misli, da je na vseh lestvicah najbolj priljubljeni politik v državi ne bo zlahka dobil.

Jeseni pa na političnem meniju ne bodo samo predsedniške volitve. Slab mesec prej, 24. septembra, bo potekal referendum o drugem tiru. Vlada, ki zakon seveda podpira, si je za kampanjo namenila 97.000 evrov, čemur nasprotuje pobudnik referenduma – z zbiranjem zahtev ga je sicer dejansko omogočila demokratska stranka – Vili Kovačič. Ustavno sodišče do zdaj o njegovi pritožbi, s katero hoče preprečiti vladno financiranje propagande za zakon, ni reklo še nič. Je pa že pred časom zavrnilo njegovo zahtevo, da bi referendum izvedli na isti dan kot predsedniške volitve.