Ekspresnih 5: Vsak Slovenec na leto poje 178 jajc

V letu 2016 je bila slovenska  samopreskrba z jajci 94,8-odstotna, na ravni EU pa nekaj več kot stoodstotna.

Objavljeno
30. marec 2018 15.50
Dušan Terčič, Biotehniška fakulteta. Domžale, 30. marec 2018 [Dušan Terčič,Biotehniška fakulteta,portreti,Domžale]
G. U.
G. U.
V teh dneh bo veliko – če že ne večina – ljudi pojedla veliko več kot zmerne količine hrane. Osnova velikonočnih jedi pa so seveda jajca. Na vprašanja o tem, koliko jajc lahko pojemo, koliko jih imamo in od kod jih dobimo, je odgovarjal strokovnjak za perutninarstvo dr. Dušan Terčič z oddelka za zoologijo biotehniške fakultete.

Osnova prehrane okrog velike noči so kokošja jajca. Priporočila glede tega, koliko naj bi jih človek pojedel, se pogosto spreminjajo. Kakšne so smernice trenutno?

Jajca so dokaj ceneno in zelo hranljivo živilo. Vsebujejo 18 vitaminov in mineralov. Ogljikovi hidrati so zgolj v sledovih, 100 gramov jajčne vsebine pa vsebuje okrog 12 gramov beljakovin in približno enako količino lipidov. Nekaterih od hranil v njih, na primer cinka, selena, retinola in tokoferolov, je v prehrani pogosto premalo. Kljub prehranskim koristim so za nutricioniste jajca kontroverzno živilo, predvsem zaradi nasičenih maščob (okrog 3 g/100 g jajčne vsebine) in holesterola (okrog 200–300 mg/100 g jajčne vsebine). Čeprav je holesterol za življenje nujno potreben, se ga povezuje s številnimi bolezenskimi stanji, predvsem pa srčno-žilnimi obolenji. Veliko raziskav nakazuje, da ima s hrano zaužita količina holesterola manjši vpliv na holesterol v krvi kot vrsta in količina maščobe v hrani. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi človek na dan zaužil do največ 300 mg holesterola, to pa je že skoraj toliko, kolikor je holesterola v povprečno težkem kokošjem jajcu. Zaradi vse večjega ??tevila raziskav, ki ne kažejo na povezavo med uživanjem jajc in srčno-žilnimi obolenji, nekatere prehranske smernice navajajo, da lahko zdravi ljudje na dan zaužijejo eno jajce.

Kakšna je prireja jajc v Sloveniji in ali smo glede tega samopreskrbni?

Po podatkih statističnega urada je bilo konec leta 2016 v Sloveniji 1.717.527 kokoši nesnic, ki so v tem letu znesle 387 milijonov jajc. V povprečju je prebivalec Slovenije v letu 2016 pojedel 10,7 kilograma jajc, kar je nekaj manj, kot velja za Evropsko unijo, kjer je letno povprečje 14,3 kilograma jajc na prebivalca. Ob dejstvu, da povprečno kokošje jajce tehta okrog 60 gramov, je torej prebivalec Slovenije v letu 2016 pojedel približno 178 jajc. Glede prireje jajc nismo samopreskrbni. Statistika kaže, da je bila v letu 2016 samopreskrba 94,8-odstotna, na ravni EU pa nekaj več kot stoodstotna.

Zaradi stroškov prevoza, uvoznih dajatev ter vplivov na kakovost in varnost proizvodov je uvoz jajc v lupini iz tretjih držav v EU zelo skromen. Tako so leta 2017 v Uniji uvozili le 22.000 ton jajc, EU pa je izvozila 210.000 ton jajc, največ na Japonsko in v Švico. Z jedilnimi jajci trgujejo v majhnih količinah in na dokaj omejenih geografskih območjih. Iz Slovenije občasno v tujino izvozimo drobna jajca ali tekoče izdelke iz jajc, za katere doma v tistem času ni povpraševanja. Nekateri izračuni kažejo, da bi lahko ob odpravi ali znižanju uvoznih dajatev postale nečlanice EU konkurenčne na trgu EU predvsem pri ponudbi jajc v prahu. Slovenija nima obrata, v katerem bi jajca dehidrirali.

Evropska unija je leta 2012 prepovedala rejo kokoši v klasičnih (neobogatenih) kletkah, še naprej pa dovoljuje rejo v tako imenovanih obogatenih kletkah. Koliko jajc v Sloveniji prihaja iz takšne baterijske reje?

V 53 obratih poteka reja kokoši v obogatenih kletkah (baterijska reja), 18 obratov je registriranih za ekološko rejo, 65 za hlevsko (talno) rejo ter 25 za prosto (pašno) rejo. Skupno je za nastanitev kokoši registriranih 1.134.099 mest, od katerih jih 688.060, šest desetin, odpade na baterijsko rejo, 408.055, dobra tretjina, na hlevsko (talno) rejo, 24.015 (2,1 odstotka) na ekološko rejo in 13.969 (1,2 odstotka) na prosto (pašno) rejo. Pri interpretaciji zgornjih podatkov se je treba zavedati, da je obvezen vpis v register objektov za rejo kokoši za vse rejce, ki imajo več kot 350 kokoši, in da se število registriranih mest nanaša na največje dovoljeno število živali v hlevu. Rejec lahko torej z živalmi zapolni zmogljivosti, ki so manjše od dovoljenega števila. Ne glede na navedeno je mogoče trditi, da v Sloveniji, podobno kot v EU, prihaja največ jedilnih jajc na trg iz obogatenih kletk. V EU se število kokoši v alternativnih (nebaterijskih) sistemih rej povečuje. Številke za leto 2016 kažejo, da še vedno največ kokoši živi v obogatenih kletkah (55,9 odstotka), temu sledita hlevska (talna) reja (25,6 odstotka) in prosta (pašna) reja (13,9 odstotka). Sektor ekološke reje nesnic ima v EU 4,5-odstotni delež.

Društvo za zaščito živali Ljubljana in Danes je nov dan, Inštitut za druga vprašanja, sta začela kampanjo za odpravo jajc iz baterijske reje s polic trgovcev. Ali se vam zdi smiselno – tega društvo in inštitut sicer ne predvidevata –, da bi z zakonodajo dovolili samo talno rejo v hlevih ter pašno in ekološko rejo na prostem?

Zakonodaja EU dovoljuje rejo v obogatenih kletkah. Seveda lahko posamezna država članica EU sprejme strožje predpise in rejo v obogatenih kletkah tudi prepove. Moje mnenje je, da je zakonski predpis, ki bi prepovedoval rejo v kletkah, v tem trenutku povsem nepotreben. Če se bo trend večjega povpraševanja po jajcih iz nebaterijskih sistemov reje okrepil, bodo morali slovenski rejci sami, brez zakonske prisile, prilagajati svoje proizvodne zmogljivosti zahtevam potrošnikov. In to že počnejo. Potreben je postopen prehod, ki bo omogočil amortizacijo obstoječe opreme in prilagoditev na nove sisteme, saj je prehod čez noč fizično in finančno neizvedljiv, poleg tega še neracionalen. Različni potrošniki bodo lastnosti posameznih sistemov rej kokoši nesnic zmeraj vrednotili različno. Zato jim je treba zagotoviti možnost izbire oziroma taka jedilna jajca, ki jih želijo, po ceni, ki so jo pripravljeni ali sposobni plačati. Cilj bi morala biti trajnostna ponudba jajc za različne potrebe potrošnikov in na svetovni ravni potrebe rastoče populacije.

Ali se jajca kokoši iz baterijske reje v kateremkoli pogledu razlikujejo od jajc iz drugih načinov reje?

Večina raziskav ne kaže večjega učinka načina reje kokoši na kakovost jajc. Z vidika prehranske vrednosti imajo jajca kokoši, ki se pasejo, ugodnejšo maščobnokislinsko sestavo – večji delež omega-3 maščobnih kislin. Vendar to ni posledica sistema reje kot takega, temveč dejstva, da imajo kokoši v pašni oziroma ekološki reji dostop do paše, bogate z večkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami. Tudi v zaprti reji lahko s ciljano prehrano nesnic zelo uspešno vplivamo na vsebnost in sestavo hranil v jajcih. Seveda med posameznimi pašniki obstajajo razlike v kakovosti paše, zato se tudi maščobnokislinska sestava jajc med posameznimi pašnimi rejami pogosto precej razlikuje. V okusu trdo kuhanih jajc kot tudi v količini holesterola v jajcih iz različnih sistemov rej ni bilo ugotovljenih pomembnih razlik. Kar zadeva mikrobiološko kakovost, največji strah pri potrošnikih jajc povzroča bakterija salmonela. Vendar je občutljiva na visoke temperature, zato jo s toplotno obdelavo jajc uničimo. Večja nevarnost kontaminacije jajc s salmonelo je povezana z rejo kokoši v pašni in ekološki reji. Najbolj pogosta onesnaževala, prisotna v jajcih iz pašnih in ekoloških rej, so dioksini. Dioksini pridejo v jajca predvsem s prehranjevanjem kokoši s črvi in insekti, še zlasti pa z delci kontaminirane zemlje. Seveda reja kokoši v alternativnih sistemih reje ni nujno povezana z večjimi koncentracijami kemijskih onesnaževal v jajcih. Ta problem je večji v okoljih, kjer je velika gostota prebivalstva oziroma je bila v preteklosti močna industrija, ki je v okolje spuščala navedena onesnaževala. G. U.