Vse manj mladih darovalcev

Število čakajočih za presaditev organov se nenehno povečuje.
Objavljeno
05. maj 2018 14.00
Posodobljeno
05. maj 2018 14.25
Transplantacija pljuč v Nemčiji. FOTO: Reuters/Reuters
Brane Maselj
Brane Maselj
Ta trenutek na presaditev organov v Sloveniji čaka vsaj 190 pacientov (deset na pljuča, 40 na jetra, 56 na srce, 80 na ledvico, nekaj pa je tudi čakajočih na presaditev trebušne slinavke in kombinacijo dveh organov). Slovenci smo še vedno prvi na svetu po številu presajenih src na milijon prebivalcev, toda na splošno število darovalcev upada, opozarja zdravnik Andrej Gadžijev, pomočnik direktorice Slovenija Transplanta za strokovno medicinske zadeve. Kakšne so čakalne vrste v Sloveniji za presaditev organov zdaj oziroma v povprečju in po katerih organih je največ povpraševanja?

Stanje na čakalnih seznamih se močno spreminja in je odvisno od več dejavnikov, tako da je težko reči, kakšna je povprečna čakalna doba na presaditev posameznega organa. Na ledvico čakajo pacienti od dveh mesecev do dveh let in pol. Še vedno na leto umre 10 pacientov, ker ne dočakajo ustreznega organa zase in ker je povpraševanje precej večje kot ponudba. Največ povpraševanja je za ledvice, najbolj urgentne pa so presaditve jeter, kadar nastopi nenadna odpoved organa. Tudi po srcih je povpraševanje zelo veliko, še posebno ker je vedno manj mladih darovalcev, pri starejših pa so pogosto primerni za presaditev le jetra in ledvici. Poleg tega imamo izjemen program za presaditev srca, saj je rezultat dela številnih strokovnjakov ta, da smo še vedno prvi na svetu po številu presajenih src na milijon prebivalcev. Glede na umrljivost na čakalnih seznamih lahko sklepamo, da organe pravočasno dobi 95 odstotkov pacientov, približno dvajsetina pa jih med čakanjem umre.

Koliko je Slovenija lahko samozadostna pri organih za presajanje?

Slovenija pri pridobivanju organov, namenjenih za zdravljenje s presaditvijo, ni in nikoli ne bo mogla biti samozadostna. Za dober uspeh zdravljenja s presaditvijo je namreč izjemno pomembno, da dosežemo oziroma zagotovimo čim boljše ujemanje med darovanim organom in prejemnikom organa. V Sloveniji je žal zadnja leta kljub našim prizadevanjem mogoče zaznati upad števila darovalcev organov po smrti, tako da se številka zadnji dve leti giblje okoli 20 darovalcev na milijon prebivalcev. To pa je absolutno premalo, da bi pokrili potrebe oziroma da bi lahko z organi od teh darovalcev (po)zdravili paciente, ki jim presaditev organa ne pomeni samo boljše kakovosti življenja, ampak most med življenjem in smrtjo. Med državami članicami Eurotransplanta se sicer gibljemo v »zlati sredini« oziroma smo malo nad povprečjem, močno pa izstopa Hrvaška, ki dosega skoraj dvakrat večje številke kot Slovenija. V svetu je podobno uspešna še Španija, kljub temu pa nobena od teh držav ni samozadostna.

Pogosto se govori o črnem trgu, na katerem je mogoče mimo vrste kupiti organe. Koliko je tega v Sloveniji?

V Sloveniji ni črnega trga, tako da nelegalnih presaditev na srečo ni. Slovenija je tudi naknadno podpisala istanbulsko deklaracijo o prepovedi trgovanja z organi in prepovedi transplantacijskega turizma ter se tako pridružila številnim državam članicam Sveta Evrope in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Dejavnost Zavoda Republike Slovenije za presaditev organov in tkiv (Slovenija Transplanta) je popolnoma transparentna, saj tako omogočamo varno in z medicinskega vidika tudi najbolj napredno in zanesljivo zdravljenje pacientov, pri katerih je presaditev obolelega organa zadnja možnost za preživetje. Stroške posega v celoti krije ZZZS, pooperativni rezultati, ki jih dosegajo naši strokovnjaki, pa so nad evropskim povprečjem. Nihče pa ne more preprečiti ljudem, ki ne želijo čakati na čakalnem seznamu, odhoda v tujino in iskanja hitrih rešitev, ki pa se lahko končajo zelo tragično.

Koliko je pri nas darovalcev, ki so po smrti namenili svoje telo za darovanje?

Pri nas se število darovalcev, ki se že za življenja opredelijo, da bi želeli po smrti z darovanjem svojih organov pomagati drugim ljudem preživeti, postopno povečuje, vendar je številka še vedno nižja od odstotka. Več let je že mogoč vpis v nacionalni register darovalcev organov po smrti, kar je mogoče urediti na 80 mestih po Sloveniji. Potrebujete le kartico zdravstvenega zavarovanja in osebni dokument. Podatek se shrani v Slovenija Transplantu in željo posameznika je mogoče razkriti šele po njegovi smrti. Zloraba informacij je v celoti preprečena na ta način, da do podatkov ni mogoče pristopiti, dokler smrt ni potrjena v skladu z vsemi pravno legalnimi postopki, šele po tem lahko do informacije pride le pooblaščeni zdravnik s profesionalno zdravstveno kartico. Trenutno se lahko opredelite za darovanje ali proti in svojo odločitev po volji tudi spreminjate. Najbolj pomembno je, da prav vsi o tej temi razmišljamo in se o njej s svojci pogovarjamo, tako da ti v primeru smrti poznajo naše želje. V Sloveniji se namreč ob smrti vedno opravi pogovor s pokojnikovimi svojci oziroma umrlemu najbližjimi osebami, med katerim v primeru mogočih možgansko mrtvih darovalcev iščemo tudi informacijo o tem, ali je umrli želel po svoji smrti komu drugemu pomagati z darovanjem svojih organov in tkiv.

Kako poteka sodelovanje Slovenije z Eurotransplantom?

Slovenija sodeluje z Eurotransplanom (ET) od januarja leta 2000 in od tega leta je njegova pridružena enakopravna članica. S priključitvijo državam članicam ET je Slovenija veliko pridobila, saj se je populacija, znotraj katere jo mogoče odkriti darovalce organov po smrti, povečala z dveh milijonov na skoraj 140 milijonov. Tako lahko vsi naši prejemniki dobijo zase primernejši organ, poleg tega se je močno zmanjšala umrljivost pacientov z nenadno odpovedjo organov, ki so pred tem praviloma umirali na čakalnih seznamih, zdaj pa so to le še izjemni primeri. Eurotransplant je neprofitna organizacija, pristojna za organizacijo izmenjave organov med posameznimi transplantacijskimi centri iz osmih držav: Belgije, Nizozemske, Luksemburga, Nemčije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. ET vodi centralni register vseh prejemnikov iz teh držav, njegove naloge pa so, da skrbi za najboljšo mogočo uporabo vseh razpoložljivih organov in tkiv; zagotavlja objektiven in pregleden sistem izbire prejemnikov, ki temelji na medicinskih kriterijih; ugotavlja pomembnost dejavnikov, ki imajo največji vpliv na izid presaditve; podpira pridobivanje darovalcev po smrti, da bi tako povečali število razpoložljivih organov in tkiv ter z znanstvenimi raziskavami in analizami opravljenega dela prispeva k izboljšanju izida presaditev. B. M.