Prostovoljci se bodo spoznavali in zabavali

Z nacionalnim ted­nom se jim želijo zahvaliti. Na kratko: zahvala, druženje, predstavitev, zabava.

Objavljeno
12. maj 2017 20.07
SONY DSC
Katarina Fidermuc
Katarina Fidermuc

V ponedeljek se bo začel osemnajsti nacionalni teden prostovoljstva, ki ga pripravlja združenje za promocijo prostovoljstva Slovenska filantropija. Delo, ki ga opravljajo, od leta 2011 ureja zakon. Seznam prostovoljskih organizacij pri Ajpesu je iz leta v leto daljši: zdaj jih je na njem že 1335. »Slovenci imajo v sebi željo, da pomagajo drugim,« pravi Tjaša Arko iz Slovenske filantropije.

»Z nacionalnim ted­nom se želimo zahvaliti prostovoljcem in jim omogočiti, da se spoznajo in družijo, prav tako organizacije, ki delujejo na tem področju. Torej na kratko: zahvala, druženje, predstavitev, zabava,« pravi Tjaša Arko, ki pri Slovenski filharmoniji vodi program prostovoljstva.

Osrednji dogodek 18. nacionalnega tedna prostovoljstva, njegov veseli dan, bo v torek, 16. maja, na Prešernovem trgu v Ljubljani. Pričakujejo približno 80 prostovoljskih organizacij in več kot 500 prostovoljcev iz vse Slovenije. Na isti dan bo prireditev tudi v Novi Gorici, 17. maja pa v Mariboru. Slovesni dan bodo imeli 18. maja v Gornji Radgoni.

Vpisnik ne pokaže vsega

To področje od konca leta 2011 ureja zakon o prostovoljstvu. Agencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) vodi vpisnik prostovoljskih organizacij in vsako leto 31. maja objavi zbirne podatke, ki jih ministrstvo za javno upravo strne v skupno letno poročilo o prostovoljstvu – za leto 2016 zato še ni dosegljivo. Zvedeti pa je mogoče, da je v vpisniku zdaj 1335 (lani 1037) prostovoljskih organizacij in 116 organizacij s prostovoljskim programom. To so javni zavodi, ki so sprejeli poseben prostovoljski program in se lahko po spremembah zakona letos prvič vključujejo v vpisnik.

V poročilu so torej le organizacije, ki so se vključile v vpisnik, ne pa vse, saj številna manjša društva in organizacije preprosto nimajo dovolj ljudi, ki bi opravili to formalnost – ti torej delajo, a niso zajeti v uradnih evidencah. »V resnici je prostovoljskih organizacij, ustanov s takšnim programom in prostovoljcev v Sloveniji še veliko več, kot kaže statistika, ki temelji na vpisniku. Zakon namreč ni določil, da je navedba v vpisniku pogoj za delovanje prostovoljske organizacije, ker jih s takšnim predpisom ni želel omejevati in povzročati, da prostovoljska organizacija ne bi mogla delovati samo zato, ker ni v vpisniku. Na uradnem seznamu tako še vedno ni številnih majhnih humanitarnih dejavnosti in društev, ki tudi opravijo veliko prostovoljnega dela,« pravi Tjaša Arko. Na spletni strani ministrstva za javno upravo si je mogoče ogledati celoten vpisnik, gasilska društva pa imajo svoj register.


Višja denarna pomoč

Zakon spodbuja organizacije, da se vpisujejo v vpisnik, saj je podatek o razširjenosti prostovoljstva in področjih, ki so z njim pokrita, za državo navsezad­nje pomemben, posebno v izrednih okoliščinah.

Zakon v tej povezavi deluje s pozitivno spodbudo, ki je tudi vzrok, da je seznam vse daljši, poudarja sogovornica: »Na primer, občine financirajo tiste prostovoljske organizacije in delo njihovih prostovoljcev, ki so vključene v vpisnik. To jih spodbuja, da se vključujejo vanj. Prostovoljstvo šteje tudi kot delovna aktivnost, zaradi katere ima prostovoljec, ki je prejemnik denarne socialne pomoči, pravico do višjega zneska podpore, a spet le, če dela v organizaciji, ki je v vpisniku. Tudi to jih spet spodbuja k vpisu.«

Na nekatere množične akcije, kakršna je recimo Očistimo Slovenijo, pride pomagat tudi po 280 tisoč ljudi. Prav zaradi takšnih primerov šteje »uradno« za prostovoljca nekdo, ki opravi na leto vsaj 24 ur dela, tako da ni treba urejati formalnosti z ljudmi, ki se za nekaj ur udeležijo posameznih dnevnih akcij. Prostovoljske organizacije morajo namreč z vsakim prostovoljcem, ki dela zanje več kot 24 ur na leto, skleniti dogovor, ga vključiti svoje evidence, vpisovati število ur, ki jih opravi.

»Zakon je postavil minimalne standarde, opredelil je, kaj ni prostovoljstvo, da ne bi bilo zlorab. Hkrati s pragom 24 ur organizacijam ni naložil nesmiselnega administrativnega dela za prostovoljce, ki pridejo le občasno,« pojasni Tjaša Arko. Po podatkih ministrstva za javno upravo je bilo leta 2015 sklenjenih 86.720 dogovorov med prostovoljci in prostovoljskimi organizacijami, tako da tudi to število narašča: leta 2013 jih je bilo 51.722 in leto pozneje 67.041.

Podobno na Hrvaškem

Po izkušnjah Slovenske filantropije se Slovenci množično odzivajo na razne izjemne dogodke, ko je treba pomagati drugim ljudem – to se je pokazalo ob velikem valu migrantov, ki so šli čez Slovenijo, in ob različnih naravnih nesrečah. Leta 2015 je želelo beguncem in migrantom na Šentilju, kjer sta v bližini Maribor in Ptuj, pomagati toliko ljudi, da so jih morali zavračati.

»V Sloveniji je prostovoljstvo v ljudeh samih, v smislu, da začnejo mnogi delovati kot prostovoljci bodisi prek organizacij bodisi sami, kadar je treba pomagati ljudem v njihovi okolici. Podobno dobro kot v Sloveniji je prostovoljstvo razvito na Hrvaškem. Imamo zgodovino prostovoljstva, ki ni bilo nikoli prisilno. V državah nekdanjega vzhodnega bloka, recimo, je odpor do prostovoljstva, ker so imeli v času, ko so bili pod Sovjetsko zvezo, ob sobotah obvezno prostovoljsko delo,« pripoveduje sogovornica.

Po podatkih iz skupnih poročil o prostovoljstvu v Sloveniji, ki jih pripravljajo na ministrstvu za javno upravo, zdaj so na voljo za leta od 2011 do 2015, v Sloveniji pretežni delež prostovoljstva opravijo ljudje, ki so starejši od 60 let (glej grafični prikaz prostovoljstva v Sloveniji). Leta 2015 so prostovoljci nad to starostjo opravili 7,4 milijona prostovoljskih ur; iz starostne skupine od 30. do 60. leta 1,9 milijona ur; za starostno skupino od 18. do 30. leta kaže letno poročilo 1,3 milijona prostovoljskih ur; prostovoljci do 18. leta starosti so predlani opravili 250.201 uro.

Zanimiva pa je primerjava z letom 2014: leto pozneje so namreč najmlajši prostovoljci opravili kar 41 odstotkov več ur, najstarejši pa tri odstotke manj. V starostni skupini od 18. do 60. leta se je število ur leta 2015 glede na leto 2014 povečalo za 37 do 50 odstotkov.

»To so zanimivi podatki, mislim pa, da se bodo še naprej spreminjali tako, da bo delež mlajših naraščal. Veliko prostovoljnega dela prek krožkov namreč opravijo že otroci v osnovni šoli. Teh do zdaj ni bilo v statistiki, ki temelji na podatkih iz vpisnika, saj se lahko javni zavodi letos prvič vključujejo vanje. Po drugi strani pa je v Sloveniji zelo pomembna vrednota, da je posameznik delovno aktiven. Veliko ljudi se vključi v društva ali se drugače aktivirajo kot prostovoljci, ko se upokojijo in imajo več prostega časa,« pravi Tjaša Arko.

Želja: financiranje mentorjev

Država je pred leti izboljšala položaj prostovoljcev v zakonu o dohodnini. Dohodki, ki jim jih izplačujejo prostovoljske organizacije, namreč štejejo med tako imenovane druge obdavčljive dohodke, to pa pomeni, da je treba ob izplačilu javni blagajni nakazati 25-odstotno dohodnino. Zato je pomembno, da za prostovoljce veljajo različne oprostitve: v davčno osnovo do določene ravni na primer ne štejejo izplačila za več vrst stroškov, nagrade prostovoljskih organizacij in nezgodno zavarovanje.

Po besedah Tjaše Arko si v prostovoljskih organizacijah želijo, da bi z zakonom o prostovoljstvu uredili še financiranje mentorjev, ki pripravljajo prostovoljce na humanitarno delo z ranljivimi skupinami, saj prav ti nujno potrebujejo usposabljanje in mentorja: »Ker financiranje mentorstva ni urejeno, organizacije denar zanj najdejo ali ne, tako da njihovi ljudje mentorstvo opravljajo ob drugem delu. Vprašanje pa je, koliko prostovoljcev lahko potem primerno spremljajo. Res si želimo, da bi to področje uredili. Poudarek pri prostovoljstvu vendarle ni brezplačna delovna sila.«