Vztrajna Polona prebudila Tržič

Zadnji dan avgusta se bodo otroci v starem mestnem jedru Tržiča lahko na veliko zabavali. Na Velikem otroškem rajanju, nekakšnem zaključku poletnih prireditev, se bodo zvrstili zabavni in umetniški dogodki, ki bodo imeli tudi človekoljubno noto. Gre za eno večjih letošnjih poletnih prireditev, namenjenih otrokom, za njeno organizacijo pa stoji en sam človek, poln pozitivizma in dobre volje.

Glavna pobudnica in organizatorka akcije je Polona Brodar, ki vodi družinsko Mestno kavarno v starem jedru Tržiča. Tam ponujajo ročno narejene slaščice in presne torte. A to je obroben del zgodbe.

Že pred časom je imela Polona Brodar počasi zadosti glavnega športa svojega mesta. »Samo ogovarjanje nas je,« pove odprto. Zato je vzela stvari v svoje roke. Začela je z organizacijo zadnjega silvestrovanja na osrednji ulici starega jedra in presenetila vse, z županom vred. Prišlo je več kot 2500 ljudi in širilo se je izjem­no dobro razpoloženje. Za uspavano mesto je bil to velik uspeh.

Nadaljevala je s tržnimi dnevi. Ti potekajo vsako drugo soboto v mesecu. Na njih prodajajo lokalne izdelke in v dogovoru s trgovinami iz Tržiča tudi od drugod. Mora pa biti vse, kar je naprodaj, narejeno v Sloveniji. Na teh dnevih pripravijo tudi otroška rajanja, da ne gre samo za nakupovanje, ampak bolj druženje.

Naj bo domače

»Odločili smo se, da bomo letos lutke za novoletno obdarovanje otrok v Tržiču izdelovali sami. Ko smo ob zadnjem silvestrovem razdelili 600 igrač, sem dobila pripombe, da ni lepo, če za obdarovanje naših otrok uporabljamo uvožene igrače. Priznala sem si, da je to res, in začela tuhtati, kako bi s čim manj sredstvi, iz surovin iz našega okolja, naredili nekaj posebnega, unikatnega. Končno idejo je dala moja teta Ivi Grmovšek, za lutke z imenom Nogavičar, narejene iz ostankov proizvodnje. Stare nogavice so iz Kranja, kape za lutke pletejo v Medgeneracijskem društvu z roko v roki – Leske Tržič, dokončuje pa jih Mladinski center Tržič. Da pa bi na izdelek opozorili še druge, sem se odločila, da bo lahko na Velikem otroškem rajanju vsak sodeloval pri izdelavi in tako pomagal, da nam bo uspelo narediti tisoč Nogavičarjev. K akciji se bo pridružil še Rdeči križ, in sicer na temo Prinesi – vzemi. Vsi lahko prinesete otroška oblačila in igrače, ki jih ne potrebujete več, hkrati pa bodo na stojnicah na voljo igrače in otroška oblačila za tiste otroke, ki jih potrebujejo.«

Honorar, kaj je to?

»Sebe vidim predvsem kot povezovalko. Da premikam dogajanje v tem mestu.« Kar ni uspelo urad­nim službam, je uspelo njej. Ljudi, ki prihajajo, pomagajo, nastopajo na otroških delavnicah, je vse več. Pogosto tudi brez honorarja. Za Polono to že tako ali tako velja. Ampak nje to ne zanima. Ona si želi delovati, in ne samo čakati ter tarnati.

Nekaj malega ji omenjene dogodke sofinancira občina, z županom se dobro razumeta. Tudi TIC pomaga z nasveti in upravna enota pri dokumentih. Pridružujejo se ji različna humanitarna društva. Predvsem pa sta njena prva in največja pomočnika njena mama in sin. Jasno, kdo pa drug.

Očitno ji ljudje zaupajo. »Če vztrajaš, so sprva presenečeni. Nihče ni tukaj zmogel več kot eno (takšno) organizacijo dogodka, brez globokih razočaranj ali jeze. Zato je vrsta ljudi mestu obrnila hrbet. Jaz ne morem. Čutim se del mesta in mi ni vseeno. Zato vztrajam. Počasi pa so ljudje to spoznali in mi začeli ponujati svoje usluge, ideje in tudi dejansko pomagati. Tako se vse počasi spreminja. Tukaj je veliko ljudi, ki veliko vedo, ki so izjemno predani, a jih nihče ne zna povezati. Ni dolgoročne usmeritve glede turizma ali dogajanja v mestu. Župan vedno prisluhne, a moraš priti z idejo na plan. Iskanje idej ni njegova naloga.«

Za zadnjo tržno soboto, za glasbeno-zabavni del, je zasedbi Dalmatinska klapa plačala tako malo, da tega ne smem zapisati. Še šotor, postavljen za primer, če bi padal dež, je stal dvakrat več.

»Ko ljudje vidijo, kako vse delam sama, predano, brez dobička, najpogosteje celo z minusom, je čisto drugače, kot če bi pri pogajanjih nastopila katera od občinskih organizacij.« Še dobro, da za njo stoji Mestna kavarna in da ima občina na plačilnem seznamu ljudi, ki naj bi sicer delali nekaj takega. Poudarjam, naj bi!

Fičo je dober magnet

Tudi na reklamno turnejo za Veliki otroški dan (in hkrati za Šuštarsko nedeljo) se je Polona odpravila s sinom in dvema prijateljicama kar osebno. Po Gorenjski in Ljubljani so se pojavljali na raznih mestih, ob prikupnem svetlo modrem fičku, ki ji ga je posodilo podjetje Hribar in otroci. »S fičkom pritegnemo neverjetno veliko ljudi in tako jim lahko v roke stisnem letake in še kaj povem o vseh naših akcijah,« je s ponosom v glasu povedala ob svetlo modrem lepotcu in ga pogladila z roko.

Fičo bo pričakal obiskovalce tudi prihodnjo soboto v Tržiču. Otroci se lahko veselijo zabave vseh vrst. Recimo sončnega rallyja. Gre za prvi solarni otroški avtomobil(ček) na svetu, izdelek našega podjetja Hribar in otroci. Tekmovali bodo lahko v balinčkanju in metanju pikada ali se s čarovnikom Gregom učili čarati. Lutkarica Lidija in vilinčica Alenka Kos bosta odigrali pravljico za Boljši svet, medtem ko bo nogometni klub Tržič 2012 organiziral tekmovanje v brcanju in vodenju žoge. Dričali se bodo v napihljivem živalskem vrtu, zvrstilo se bo več umetniških delavnic. Na koncu bodo vsi rajali s Tulpo Tinco in njenimi prijatelji. Gre za igro za otroke, ki je nastala v sodelovanju šestih prostovoljcev iz Tržiča in dramskega igralca Konrada Pižorna. Sami so napisali scenarij, predstavo režirali in naredili scenske elemente. Že ob prvi uprizoritvi so doživeli izjemen odziv. Z igro so skupaj z motoklubom starodobnikov obiskovali vrtce, in jasno, tudi pri tem ima prste vmes Polona Brodar.

Ni pa odveč dodati, da so vse omen­jene prireditve brezplačne. Že naslednji dan bo v Tržiču tradicionalna, 46. Šuštarska nedelja.