Z rojaki po svetu nas je precej več

Ekspresnih 5: »Ko govorimo o številkah, se moramo res najprej vprašati, kdo je Slovenec,« pravi dr. Zvone Žigon.

Objavljeno
23. junij 2016 19.44
Zvone Žigon iz urada RS za slovence v zamejstvu in po svetu,Ljubljana Slovenija 22.06.2016 [Portret]
Katarina Fidermuc
Katarina Fidermuc
Ni pomembno le državljanstvo, ampak tudi občutek pripadnosti, pravi dr. Zvone Žigon iz vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Z njim smo se pogovarjali o rojakih, ki živijo na vseh celinah. Zadnje dni junija bo namreč v Sloveniji več srečanj Slovencev – izseljencev, zdomcev in zamejcev. Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravlja 26. junija svoj 23. tabor, vladni urad pa srečanje Dobrodošli doma, ki bo od 30. junija do 2. julija potekalo v Ljubljani.

❶ Koliko Slovencev torej živi zunaj Slovenije – kot zdomci, izseljenci ali pripadniki manjšin v sosednjih državah? Po podatkih ministrstva za notranje zadeve ima 104.312 državljanov Republike Slovenije stalno prebivališče v tujini.

V uradu imamo pavšalno oceno, po kateri zunaj meja Slovenije živi približno pol milijona Slovencev, ta podatek vključuje tudi naše manjšine v sosednjih državah. To je seštevek različnih podatkov in ocen, koliko ljudi se je v preteklosti odselilo iz Slovenije. Seveda pa na te številke vplivajo tudi nekatere posebne okoliščine. V Združenih državah Amerike, na primer, je bilo po dosegljivih virih leta 1990, pred osamosvojitvijo Slovenije, približno 125.000 ljudi, ki so se imeli za Slovence, čez deset let, leta 2000 pa je bila številka že za 50.000 višja, se pravi, da jih je bilo približno 175.000. V ZDA namreč živijo potomci Slovencev, ki so se tja posebno množično izseljevali med gospodarsko krizo v 20. letih prejšnjega stoletja. Odtlej se je zamenjalo že precej generacij in etnična identiteta je postala precej relativna. Pri nas smo veseli vsakega, ki se ima za ponosnega državljana Amerike, Kanade, skratka države, v kateri živi, a se zaveda slovenskih korenin.

❷ Koga torej štejete med Slovence po svetu v vašem uradu in drugih ustanovah, ki se ukvarjajo s tem področjem?

Ko govorimo o številkah, se moramo res najprej vprašati, kdo je Slovenec. Ljudje, ki so se izselili oziroma odselili iz Slovenije, so si v tujini ustvarili družine s partnerji, ki niso bili Slovenci, dobili vnuke, za njimi pride nova generacija iz narodnostno mešanih družin, ki imajo tudi slovenske prednike ... Ni mogoče preprosto uporabiti merila, da je Slovenec le tisti, ki ima slovensko držav­ljan­stvo. Mnogi ga nimajo, a so vseeno Slovenci. Po presoji našega urada je poleg državljanstva najbolj zanesljiv kazalnik osebni občutek pripadnosti, ali se torej nekdo sam počuti Slovenca.

❸ Statistiki redno poročajo, koliko ljudi se vsako leto izseli iz naše države. Iščejo delo, višje plače, boljši standard. Leta 2014 se je odselilo 8129 državljanov Slovenije. Ne vemo še, ali so to sodobni zdomci ali bodoči izseljenci. Slovence po svetu smo do leta 1991 dosledno delili na izseljence in zdomce. Ali še uporabljate takšno razvrščanje?

Vedno manj. V 60. in 70. letih 20. stoletja se je veliko Slovencev iz ekonomskih vzrokov začasno preselilo v zahodnoevropske države, nameravali so se vrniti, a se zaradi različnih vzrokov potem niso. Zanje se je razširilo poimenovanje zdomci, čeprav so formalno gledano to samo tisti, ki imajo stalno bivališče še vedno v Sloveniji, a živijo v tujini. Med izseljence smo običajno šteli tiste, ki so iz domovine odšli za vedno oziroma se niso nameravali vrniti. Seveda pa je tudi pri tem razkorak med teorijo in prakso. Marsikdo že več desetletij živi v tujini, stalno bivališče pa ima še vedno v Sloveniji. Formalno je torej zdomec, dejansko pa izseljenec. Današnjih selitev državljanov iz Slovenije ne po vzrokih ne po številčnosti ni mogoče primerjati z velikimi valovi iz preteklosti. Danes ne odhajajo na tuje le zaradi ekonomske stiske oziroma službe, ki je tu ne morejo dobiti, ampak si želijo izkušnje v tujini, radi bi poskusili, kakšno je življenje drugod po svetu.

❹ Zdaj je dostopna tudi spletna stran slovenci.si, na kateri je veliko informacij o ljudeh, ki ne živijo v domovini, tudi o njihovih ustanovah. Na seznamu je približno 290 društev, ki povezujejo Slovence po svetu. Torej se ni bati, da bi društva zamrla? Pomembna so za ohranjanje kulture, jezika in pripadnosti.

Položaj je različen od države do države. Skoraj povsod se slovenska društva in klubi srečujejo s staranjem članstva, ponekod v njih ni mlajših od 70, 75 let, tako da je zanje morda še največji problem, kako društvo zapreti. Hkrati pa jim je marsikje – na primer v Argentini in ponekod v Evropi – uspelo pritegniti mlajšo generacijo, da je prevzela dejavnost. Ponekod so se vanje vključili novi priseljenci, ki so prišli v zadnjih dvajsetih letih, pojavljajo se tudi nova društva. Imamo nova kluba Slovencev v Kairu in v Nürnbergu, že nekaj časa tudi v Šanghaju. Ravno sem se vrnil z dogodka, ki ga je v Kanadi organizirala slovensko-kanadska gospodarska zbornica iz Toronta. Vanjo so vključeni tudi mladi ljudje – pred tem so bili predvsem starejši letniki, zdaj začenjajo njihovi potomci. Povezujejo se s slovenskim gospodarstvom, tako da imajo že približno 120 članov, petina je menda podjetij iz Slovenije.

❺ V uradu se pripravljate na veliko tradicionalno srečanje Dobrodošli doma, ki letos sovpada s praznovanji ob 25. obletnici osamosvojitve. Koliko Slovencev, ki živijo v tujini, pričakujete v Ljubljani?

Urad pripravlja srečanje Dobrodošli doma od leta 2012, pred tem je več desetletij tradicionalna srečanja prirejala Slovenska izseljenska matica. Gre za druženje in tudi kulturni dogodek, osrednjo letno prireditev za Slovence po svetu in v zamejstvu. Pričakujemo kakšnih 300 nastopajočih iz zamejstva in sveta, okoli 30 predstavnikov slovenske skupnosti iz zamejstva in sveta, približno 100 bo njihovih spremljevalcev. Govorimo lahko o okoli 1000 udeležencih, ki se jim bodo pridružili še naključni obiskovalci, saj bo velik del srečanja potekal na ljubljanski tržnici in drugih javnih prizoriščih. Hkrati se bosta na posvetih sestala vladna sveta za Slovence po svetu in v zamejstvu.