Za sožitje med belo in rumeno raso

Letos na Gimnaziji Kranj ni manjkalo razlogov za praznovanje; začelo se je kitajsko leto koze, ki ljudem po dolgoletni krizi obljublja prihod lepših časov, in še uradno so odprli Konfucijevo učilnico. To je korak naprej na poti slovenskega povezovanja ter spoznavanja kulture in jezika dežele z Daljnega vzhoda. Na prireditvi so slovenski vrtčevski otroci, šolarji in dijaki dokazovali, kako dobro jim gre kitajščina z jezika.

Lani, ko je Kitajska konec januarja vstopala v novo leto, je bila Gimnazija Kranj še v poskusnem obdobju pridruževanja v združenje Konfucijevih učilnic v Sloveniji, le nekaj mesecev pozneje pa je Konfucijev inštitut v Ljubljani presodil, da je »zrela« za vstop. Zeleno luč so tako dobili tudi z glavnega sedeža Konfucijevih inštitutov Hanban iz Pekinga, ki prav z ustanavljanjem inštitutov po različnih državah širi kitajski vpliv v svetu.

Konfucijeva učilnica ne pomeni le, da se v njej poučuje kitajski jezik, ampak je to regijski center za spoznavanje kitajske kulture in jezika ter povezovanje vseh, ne zgolj učencev in dijakov, ki jih omenjeno zanima. »Naša želja je, da bi pozitivno vplivali tudi na gospodarsko povezovanje s Kitajsko, vendar je do tja še dolga pot,« je povedal profesor Mišo Dačić, pobudnik in koordinator projekta, letos že tudi direktor Konfucijeve učilnice Kranj.

Gimnazija Kranj si je tak naziv pridobila kot tretja v Sloveniji – zdaj je Konfucijevih učilnic pet, še v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Novi Gorici. V kranjsko so se poleg že lanskih članic, OŠ Orehek s podružnično šolo Mavčiče in obema vrtcema, vključili še Kranjski vrtci, Dijaški in študentski dom Kranj in OŠ Antona Tomaža Linharta iz Radovljice.

Vrtičkarji, učenci in dijaki iz omenjenih ustanov so v sredo pred uglednimi gosti pokazali, kako dobro so se s pomočjo kitajskih učiteljic prostovoljk (in sinologinj) naučili petja in recitiranja v kitajščini. V vrtcih se učijo predvsem ob igri – prireditev so začeli prav najmlajši, ki so ob glasbeni spremljavi prikazali nekaj prvin kung fuja –, medtem ko pouk na osnovni šoli vodita slovenska sinologinja in kitajska učiteljica, poteka pa predvsem kot interesna dejavnost na vseh ravneh in kot izbirni predmet v zadnjem triletju osnovne šole.

V Konfucijevi učilnici Kranj je tako približno sto otrok na ravni vrtca, 46 na osnovnošolski in 17 na gim­nazijski. »Če bo med dijaki interes, bomo za prihodnje leto na Gimnaziji Kranj razpisali kitajščino kot tretji tuji jezik,« je povedal Dačić, ravnatelj gimnazije Franci Rozman pa je to pred gosti tudi uradno naznanil. »Če nam bo uspelo, bomo prvi v Sloveniji, dejansko pa bo to pomenilo še en korak bliže k temu, k čemur težimo: k prijateljstvu med Slovenijo in Kitajsko, k sožitju bele in rumene rase, saj bolj ko bomo poznali kulturo in jezik drug drugega, bolje se bomo poznali in razumeli.«

Slovenska direktorica Konfucijevega inštituta Ljubljana Danijela Voljč je poudarila, da je zanimanja za Kitajsko v Sloveniji veliko »in že zdaj nas več stvari povezuje kot ločuje«, si je pa zaželela, da bi čimprej stekla tudi izmenjava med Kitajci in Slovenci, ki bi omogočala neposredno spoznavanje države. Pri tem jo je podprl tudi Zhang Xiany, veleposlanik Ljudske republike Kitajske v Sloveniji, ki je obljubil, da bodo še naprej skrbeli in slovenskim Konfucijevim učilnicam zagotavljali najboljši učiteljski kader iz Kitajske, in zadovoljno ugotovil, da kako hitro se slovenski otroci učijo njegovega maternega jezika. Torej se tudi na prireditvi zbrani nepoznavalci nismo motili, ko se nam je zdelo prešerno prepevanje in recitiranje, med drugim ob spremljavi kitajskih citer, zelo suvereno … »Jezik je dejansko most, ki odpira vrata narodom,« je poudaril veleposlanik Xiany, ki tudi sam ni ostal dolžan gostiteljem. »Hvala lepa vam,« se je v slovenščini vljudno zahvalil vodstvu Gimnazije Kranj in vsem nastopajočim, ki so poskrbeli za nagovore tako v slovenskem kot kitajskem jeziku.

Prihaja lepša doba

Ob petju, poeziji in zgodbah je skupinica z nekdanjim kranjskim gimnazijcem na čelu, Lukom Avscem, ubrano predstavila še kitajsko borilno veščino taijiquan, le da so tokrat sulice in sablje pustili doma, gimnazijci pa so prireditev sklenili s pesmijo Sladek kot med, nato pa z glasno izštevanko, ki ji je seveda sledilo še obvezno voščilo ob novem letu v kitajščini. To letos nastopi 19. februarja – vsako leto je drugače, ker Kitajci uporabljajo lunarni koledar –, in kot so nam v Kranju položili na srce, tisti dan nikar ne pometajmo ali čistimo, da ne bi pometli tudi sreče. Leto koze, ki prihaja za letom konja, naj bi poleg tega prineslo umirjanje gospodarstva, začela naj bi se nova, lepša doba za človeštvo.

No, na Gimnaziji Kranj si predvsem želijo, da bi se jim v Konfucijevi učilnici pridružila še kakšna šola z območja Kranja in Škofje Loke, dolgoročno pa bi radi segli tudi severneje, tako da bi resnično zajeli celotno Gorenjsko. »Ampak to so načrti za prihodnja leta,« je poudaril profesor Dačić, ki je v sredo tudi uradno predstavil njihovo Konfucijevo učilnico. Ta je, opremljena s fotografijami, knjigami, šolskimi priročniki, slovarji, kitajskimi spominki in celo igrami, mini okno v kitajski svet, delček njega pa se je gostom odstrl tudi na pogostitvi ob koncu dogajanja za zidovi kranjske »kremšnite«. Pokazalo se je, da se jezika še učimo, kulturo še spoznavamo, kitajsko hrano pa smo nedvomno že posvojili.