Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Nedelo

Zapestje razbremenite s premori in vajami

Programer, ki cele dneve sedi pred računalnikom, toži nad bolečinami v zapestju. Svetuje Dunja Gačnik.
Uredništvo
31. 1. 2018 | 08:45

Pozdravljeni. Zaposlen sem v večjem podjetju kot programer, zato cele dneve sedim za računalnikom (tudi do 12 ur na dan) in programiram. Star sem 39 let in čedalje bolj občutim bolečine v zapestju – predvsem na desni roki, leva je malo bolje. Tudi drža mi povzroča preglavice, saj ko sem zatopljen v delo, pozabim na pravilno sedenje. Zato me bolijo vrat, ramena in hrbet. Mi lahko svetujete, kako naj omilim bolečine v zapestju, kar je trenutno moja največja težava? Peter

Da bi ublažili neprijeten občutek pekoče bolečine v zapestju, ki jo pripisujejo predvsem ponavljajočim se enoličnim gibom, si lahko pomagate kar sami, če bodo težave kar trajale in se stopnjevale, pa le obiščite zdravnika. Bolečine v rokah, predvsem zapestju, dlaneh in prstih, so pogosto posledica sindroma karpalnega kanala, za katerim trpi vedno več ljudi.

Skozi ozek prehod v zapestju, ki mu pravijo karpalni kanal, tečejo kite mišic upogibalk prstov rok ter medialni živec, po katerem se prenašajo občutki za otip palca, kazalca, sredinca, pol prstanca in tudi kože na strani dlani, kjer je palec. Predvsem zaradi dolgotrajne prisiljene drže se pogosto zgodi, da se tkiva ali druge strukture, ki potujejo skozi karpalni kanal, vnamejo in takrat nastane kompresija oziroma stisnjenje medialnega živca.

Prvi znaki bolezni se ponavadi začnejo med čisto običajnimi opravili, ki zahtevajo moč ali se ponavljajo, ter pri prisiljeni drži, kot je držanje telefona, sedenje za računalnikom, vožnja avtomobila ali ko zjutraj vstanemo iz postelje. Začutimo blago bolečino ali pekoč občutek v zapestju, ki pa se lahko razširi tudi na dlani, prste ali celo do podlakti, ter občutek šibkosti v rokah, najpogostejše pa je mravljinčenje ali omrtvičenje prstov, predvsem palca, kazalca in sredinca ter polovice prstanca.

Posameznik zato postane neroden pri držanju svinčnika, kozarca ali pa mu stvari kar letijo iz rok. Simptomi so ponoči pogostejši kot podnevi, bolečine pa so lahko celo tako hude, da bolnika prebudijo. Težave se stopnjujejo, če obolelo roko čez dan preveč obremenjujemo. Če sindrom karpalnega kanala ni zdravljen, lahko privede do šibkosti in propadanja mišičnih vlaken.

Dejanski vzrok pojava sindroma karpalnega kanala povezujejo s ponavljajočimi se gibi, slabo držo zgornjega dela telesa – zlasti v predelu ramen, specifično držo zapestja ali katerim koli stanjem, ki povzroča pritisk na medialni živec v zapestju. Velja prepričanje, da je sindrom predvsem posledica večurnega sedenja za računalnikom in neutrudnega mučenja tipkovnice, zato naj bi bili najbolj prizadeti prav programerji, tajnice in vsi, ki svoj delovni čas preživijo za računalnikom.

Bolezen se lahko pojavi tudi zaradi debelosti, artritisa, sladkorne bolezni ali travme, tveganje pa povečujejo tudi dedni zapis, predhodne poškodbe, zdravstvene motnje, ki vodijo do zadrževanja tekočin, benigni tumorji, ki lahko segajo v karpalni kanal in s tem zmanjšajo prostor v njem, ter nepravilno izločanje rastnega hormona, ki stisne živec zaradi nenormalne rasti kosti v roki in zapestju. Največkrat posamezniki, ko začutijo mravljinčenje ali bolečino, začnejo na silo stresati roko, vendar lahko to povzroči več škode kot koristi.

Če ste prisiljeni več ur na dan sedeti za računalnikom, vsakih 15 do 20 minut rokam privoščite kratek odmor, jih nekoliko pregnetite ter upognite zapestja, ter naredite nekaj vaj, ki so primerne za to nadlogo. Po tipkovnici udarjajte nežno, kot bi jo žgečkali, tudi s pisalom nežno in lahkotno drsite po papirju brez naglih, agresivnih gibov. Poskrbite tudi na položaj hrbtenice med sedenjem, saj se pri ukrivljenosti ramena ukrivijo naprej, ter na položaj rok, te naj ne bodo preveč upognjene nazaj ali preveč pokrčene.

Naredite kak­šno vajo za sprostitev ramenskega dela, saj bo to precej pomagalo pri bolečini. Naj okolje, v katerem delate, ne bo preveč hladno, sicer bo mravljinčenje bolj intenzivno in bolečine bolj izrazite. Doma si lahko simptome blažite z gretjem, morda s toplimi obkladki, masažo, ki pa jo najbolje opravi strokovnjak, tako kot akupunkturo. Kadar je mravljinčenje zelo intenzivno in bolečine ne minejo ali vas začnejo celo ovirati pri vsakdanjih aktivnostih, ne pomaga pa nobena alternativna metoda, je najbolje, da obiščete osebnega zdravnika. Če boste namreč predolgo odlašali, lahko nastanejo nepopravljive poškodbe živca in mišic. Če se bodo po zdravnikovem mnenju vaše težave skladale s sindromom zapestnega kanala, vas bo poslal na nadaljnje preiskave, s katerimi je mogoče ugotoviti, koliko sta zaznavanje ali moč mišic in prstov motena.

Če bolečine še niso prehude, jih poskusite rešiti z obiskom strokovnjaka, ki se spozna nanje. S primernimi vajami lahko bistveno omilimo težave, v veliko primerih jih tudi rešimo. Seveda sta potrebna vztrajnost in redno izvajanje vaj. Če pa so bolečine hude in dolgotrajne, vas bo zdravnik napotil na kirurški poseg, ki naj bi stanje po sicer dolgotrajnem okrevanju močno izboljšal.

***

Po (elektronski) pošti

Vaša vprašanja za Nedelove svetovalce pričakujemo na naslovu Nedelo, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, s pripisom Za svetovalnico, ali na elektronskem naslovu svetovalnica@delo.si. Napišite še, kateremu svetovalcu je namenjeno vaše vprašanje. Svetujejo Janja Dermastja,Modra ura; Izidor Gašperlin, partnerski in družinski terapevt; Dunja Gačnik, inštruktorica stott pilatesa® in osebna trenerka; Anže Sirc, diplomirani fizioterapevt.

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine