Zaupanje v moč očiščevanja pomaga

Kadar nam kdo zares preseda, rečemo, da nam gre na jetra. Tudi strupene snovi, ki jih zaužijemo s prehrano, se nalagajo v telo in nam sčasoma začnejo presedati; pomoč jetrom kot glavnemu organu razstrupljanja je zato v tradicionalni medicini že dolgo znana. Priljubljene so tudi sodobnejše metode in postopki. Koliko je vse skupaj učinkovito, sodobna medicina še ni izmerila.

Pravovernejši zdravniki zato o razstrupljanju govorijo le v zvezi z uporabo protistrupov pri akutnih zastrupitvah ter z dializnimi tehnikami in – včasih – tudi s tehnikami kelacije. Na znanstveni podlagi so zasnovani tudi nekateri od prehranskih dodatkov; to pomeni, da so znani priporočeni odmerki, pa tudi bolezni, ki jih povzroči pretirano uživanje. Takšni so dodatki vitaminov, mineralov, oligoelementov, nenasičenih omega 3 maščobnih kislin in podobni pripravki.

Od placeba do kelacije

Prav tako sodobna znanost že priznava učinek tako imenovanega placeba, torej zaupanja v določeno zdravilo. To je namreč bolj ali manj prisotno pri vseh načinih z

Koristnost sadja in zelenjave, četudi brez diet, je nesporna. Foto Shutterstock.

dravljenja, tudi razstrupljanju. Številne raziskave placeba potrjujejo njegovo pozitivno delovanje na imunski sistem. V tem smislu je dokazano, da tudi tradicionalne medicine s svojimi pripravki izkazujejo placebo učinek in torej zdravijo. Vendar je zanj značilno, da najbolj deluje na začetku zdravljenja, pozneje praviloma slabi.

Med medicinskimi metodami detoksikacije se predvsem na kliničnih oddelkih za zdravljenje zastrupitev uveljavlja tudi kelacija (iz grškega izraza za klešče). Akutne zastrupitve s težkimi kovinami in nekaterimi drugimi strupi zdravijo z ustreznimi kelatorji; to so zdravila, ki vežejo strupe, onemogočijo njihovo škodljvo delovanje in omogočijo izločanje tako vezanih strupov skozi ledvice s sečem iz telesa, razloži Vesna Barovič, zdravnica, ki kelacijsko terapijo in njene učinke proučuje v okviru zasebne zdravniške prakse. »Kelacija se izvaja tudi pri zdravljenju subakutnih kroničnih subkliničnih zastrupitev s strupenimi težkimi kovinami. V zahodnih državah se je uveljavila pri zdravljenju bolezni srca in ožilja zaradi ateroskleroze in v preventivi nastanka rakavih obolenj. Mehanizem učinkovitosti kelacije temelji na odstranjevanju strupov, ki sprožajo nastanek zelo kemično agresivnih prostih kisikovih radikalov, ti pa poškodujejo celične membrane in druge sestavine celic in tako povzročijo bolezen.«

Tako sodobni medicini kot tradicionalni ali alternativni medicini je seveda skupna želja po zdravju in definicija, da gre pri razstrupljanju ali detoksifikaciji za mehanizem odstranjevanja in inaktivacije strupov iz organizma. Nekateri zdravniki so pripravljeni govoriti tudi o naravnih načinih razstrupljanja, kot telesu lastnega varovanja zdravja pred škodljivimi vplivi vdihanih, zaužitih ali drugače vnesenih strupov. Procesi razstrupljanja so zelo dobro znanstveno raziskani, tako pri naravni kot medicinski detoksikaciji. Medicina je namreč preučila, kako se strupi razgradijo v številnih kemičnih reakcijah v celicah s pomočjo encimov, kot so citokrom P 450, oksidaze, glukuroniltransferaze in glutationske transferaze.

Encimi so v omejenih količinah dodani tudi v prehranskih dopolnilih, nadomestkih, zelenih zdravilih, različnih pripravkih. Vendar je vsega tega na spletu in v trgovskih mrežah kot listja in trave. Neštevilne metode in načini razstrupljanja, s katerimi pod streho alternativne medicine eksperimentirajo široke ljudske množice, gredo zdravnikom, po domače rečeno, pogosto na jetra. Zato pa so toliko bolj priljubljeni med trgovci z altenativo; ti se še posebno po praznikih podajo v ofenzivo dobrih priporočil. Sporočajo nam, da imamo zaradi prevelikih, prazničnih količin zaužite hrane, sladkorja in alkohola težave s prebavo in glavo, z želodcem in sklepi in da moramo telesu povrniti ravnotežje. To storimo oziroma stori telo samo z učinkovitim odstranjevanjem toksinov predvsem iz jeter, pa tudi iz ledvic, pljuč, krvi in limfe, mi pa mu lahko pomagamo s postom ali manj radikalnimi dietami in seveda prehranskimi dodatki, ki naj bi, sporoča eden izmed trgovcev, »na naraven način pospešili tvojo prebavo, razstrupili telo, pospešili topljenje maščob in te očistili vseh strupov«.

Poleg že omenjene skupine laboratorijsko in klinično že dolgo testiranih in raziskanih dopolnil so na trgu tudi snovi, ki izhajajo bodisi iz tradicionalnega zeliščarstva bodisi iz vzhodnjaških medicin. Teh uradna farmakologija ne raziskuje – če sploh jih – tako temeljito kot zdravila. Zato je uživanje teh pripravkov lahko deloma tvegano, navsezadnje lahko vpliva na razvoj alergij na posamezne sestavine pripravkov. Pri nekaterih pa so deklarirani zdravilni odmerki lahko že zelo blizu toksičnim, opozarja Vesna Barovič.

Učinkovitost posta

Med tradicionalnimi metodami razstrupljevanja je post zagotovo ena najstarejših in najpogostejših. V današnji družbi izobilja znova postaja priljubljen, saj učinkovito pomaga pri zmanjševanju telesne teže. Mojca Cepuš, certificirana nutricionistka ter svetovalka za prehrano in hujšanje, o tem pogosto predava po šolah in pomaga ljudem izboljšati prehranjevalne navade.

Kakor pravi, ima nutricionistika na razstrupljanje telesa različne poglede. »Gre za širok pojem, ki se pogosto zlorablja, zato jaz raje govorim o postu. Post je obdobje, ko v telo ne vnašamo veliko hrane, ampak pijemo sveže stisnjene sadne ali zelenjavne sokove (obstaja več različnih vrst postov). To, kar uživaš, ne vpliva bistveno na izboljšanje stanja v telesu, ampak to dobi možnost, da je samo izvaja proces regeneracije. Temu se strokovno reče avtofagija. Ta poteka najbolj intenzivno takrat, ko vlada pomanjkanje hranil ali ni vnosa hrane. Razstrupljanje je staro toliko, kot je staro življenje. Zapise o postu najdemo v različnih verskih tekstih, že v starem Egiptu, če pogledamo tradicijo in zgodovino, pa opazimo, da se vedno izmenjujejo obdobja prenajedanja in postov, pa naj gre za katolištvo ali islam,« pravi sogovornica.

Kaj se pravzaprav med postom dogaja v telesu? »Prvi dan se hrana, ki smo jo zaužili, razgradi: oglikovi hidrati do sladkorjev, beljakovine do aminokislin, maščobe do maščobnih kislin itd. Drugi dan se praznijo glikogenske zaloge, kar pomeni, da telo porabi zalogo energije, ki jo ima shranjeno v jetrih in mišicah. To energijo potrebujemo predvsem za tvorjenje glukoze, ker je ta glavni vir energije za organizem. Tretji dan, okvirno, se tvori energija – nekaj je nastane iz maščobnega tkiva, večina pa iz beljakovinskega – mišičnega tkiva, nekaj pa tudi iz snovi, ki so za naše telo neuporabne, iz odpadnih materialov. Četrti dan telo ustavi razgradnjo mišičnih tkiv in začne pospešeno razgradnjo maščobnih tkiv in takrat pravimo, da pridemo v ketozo. To pomeni, da telo za energijo jemlje tisto zalogo, ki je imamo največ. Kaj natančno se dogaja v telesu med postom, še raziskujemo. Domneva se, da gre za pospešen proces avtofagije. Za odkritje tega procesa je japonski znanstvenik lani dobil Nobelovo nagrado, pomeni pa samožrtje. Naš imunski sistem lahko poleg tega, da uničuje škodljive snovi v telesu, zaradi pomanjkanja energije in hranil celice tudi popravlja, reciklira določene dele v druge.«

Za post se po njenih izkušnjah največkrat odločijo ljudje, ki imajo različna kronična vnetja, metabolni sindrom, tumorje, so kronično utrujeni … »Bolni včasih zagrabijo vse možnosti naenkrat, to pa je lahko škodljivo. Lahko se zgodi, da na primer bolnik, ki je na kemoterapiji, poleg tega še preneha jesti v prepričanju, da post pomaga. A tega ne morete mešati oziroma mora nad njim nekdo bedeti, po možnosti zdravnik. Veliko zdravnikov pa se s tem ni nikoli ukvarjalo …«

Cepuševa je za svojo diplomsko nalogo pregledala več kot 365 različnih pričevanj o postu in odkrila, da so nekateri z njim uspešno reševali prav nenavadne težave, ne le telesnih, tudi duševne, kot je odtujenost od sebe in okolja in podobno. »Treba je vedeti, da post ničesar ne pozdravi, le telesu da okolje za to, da ozdravi tisto, kar je samo zmožno ozdraviti.« B. M., U. I.