Bi s strupi ogrozil tudi sebe?

»V tej zadevi sem že na dolgo pojasnil svojo plat in pri tej vztrajam v celoti. V tej fazi ne bom ničesar dodal,« je bil včeraj na ljubljanskem okrožnem sodišču kratek doktor kemije Michel Stephan.

Padla je namreč sodba, po kateri je bil oktobra lani obsojen na 16 let zapora in petletni izgon zaradi napeljevanja k umoru priče iz postopka, v katerem je bil na osem let zapora obsojen zaradi podobnega očitka – napeljevanja k poskusu uboja. Enotna kazen je bila 23 let in osem mesecev zapora, a je bil njegov zagovornik Gorazd Fišer na višjem sodišču uspešen s pritožbo.

Kemik iskal morilca, da bi se znebil priče

Stephana so 2017. priprli zaradi napeljevanja Iračana Alija Hamzaha Rashida k umoru Janeza Plavca, enega od vodilnih na Kemijskem inštitutu, kjer je bil nekaj časa zaposlen tudi Stephan. Ključna obremenilna priča za obsodbo poleti 2020 (kazen je že prestal) je bil ravno Iračan. Zato naj bi Stephan za umor te priče ponujal 30.000 evrov sopripornikoma v ljubljanskem zaporu Alenu Kraljeviću in Mervanu Šjivarju; ta naj bi imel nalogo priskrbeti izvajalce umora zunaj zapora. A sta oba načrt razkrila policiji.

Obramba je vztrajala, da je bil Stephan obsojen na podlagi izpovedi prič, da jo torej šlo za besedo proti besedi. Preiskovalci so menili, da si pripornika takšnih podrobnosti nista mogla izmisliti, očitno je bilo tudi, da se je načrta domislil nekdo z znanjem kemije. Višje sodišče se je strinjalo z obrambo, da je bilo več dokazov v prvem postopku zavrnjenih neutemeljeno, ob tem pa prvostopenjsko sodišče, ki mora odločati znova, spomnilo, da je treba dejstva, ki jih obtoženi omenja in jih ni mogoče preveriti, mu pa gredo v korist, imeti za dokazana.

Dal mu je pištolo, kakršno ima James Bond

Senat je včeraj ugodil več dokaznim predlogom obrambe. Gre za poizvedbe, ali bi bilo z uporabo strupov oziroma bojnih plinov umor mogoče izvesti tako, da storilec ne bi ogrozil tudi sebe (po enem scenariju bi tarčo poškropil z živim srebrom in bi takoj nastopila smrt, po drugem bi prevrtal kukalo vhodnih vrat in skozi potisnil cevko, po kateri bi spustil v stanovanje bojna strupa sarin ali soman), in ali je te snovi sploh mogoče dobaviti; pa tudi, kakšno opremo bi potreboval.

Med drugim naj bi bilo sporno tudi domnevno delovanje Kraljevića, ki je dejal, da je bil ves čas v stikih s policijo, kar je ta na prvem sojenju zanikala. Sodišče mora preveriti, ali je deloval kot tajni policijski sodelavec, kar bi lahko vplivalo na zakonitost dokazov.