Brez dovoljenj posekal dva hektara gozda

Ljubljana – Posek močvirskega črnega jelševega gozda na približno dveh hektarih v mokrišču Mlake ob avtocestnem izvozu Domžale, ki ga je pred tremi leti naročil nekdanji mengeški občinski svetnik (LDS) in lastnik nepremičninskega podjetja Karo Roman Kalušnik, je tega pripeljal na sodišče. A Kalušnik očitke, da je zagrešil kaznivo dejanje uničevanja gozdov ter obremenjevanja in uničevanja okolja, zavrača.

Kalušnik se mora tako braniti pred očitki, da je vsaj od septembra 2011 pa do 22. novembra 2011 naročil delavcem odstranitev dveh hektarov gozda, poraščenega s črno jelšo, na območju Mlake v naselju Zaboršt, vse to pa je storil brez dovoljenj. Odstranil je najmanj 2500 dreves in s tem izvedel golosek na tem območju, pri čemer je z uporabo težke mehanizacije poškodoval gozdna tla, saj je poti zaradi lažjega dostopa posul z gramozom.

S tem je po prepričanju tožilstva popolnoma uničil ta del gozdne površine in obstoj gozda, zato mu poleg kaznivega dejanja uničevanja gozdov očita še kaznivo dejanje obremenjevanja in uničevanja okolja. V gozdu je namreč več ogroženih močvirskih rastlinskih in živalskih vrst z rdečega seznama (močvirski krešič, navadni močerad, močvirska vijolica, močvirska krpača).

Preobravnavni narok

Tožilstvo je Kalušniku pred dnevi na predobravnavnem naroku na ljubljanskem okrožnem sodišču v primeru priznanja krivde ponudilo pogojno zaporno kazen (štiri mesece zapora za prvo dejanje, leto in pol za drugi očitek ter nato enotno kazen 20 mesecev zapora s štirimi leti preizkusne dobe) ter poravnavo škode, nastale s kaznivimi dejanji. A Kalušnik očitkov ni priznal, zato bodo izpeljali sojenje.

Kalušnik očitkov ni priznal že v preiskavi, saj trdi, da to ni zaščiteno območje, temveč parcela kmetijskega zemljišča, ki ni posebej zavarovana, njegov pooblaščenec odvetnik Peter Volgemut pa je napovedal, da bo v sodni spis vložil občinski sklep, ki potrjuje, da to območje že od leta 2005 ni zaščiteno.

Na opustošenje močvirnega gozda, ki so ga pred desetletji načeli s traso visokonapetostnih daljnovodov, kasneje pa še z avtocesto proti Štajerski, je prvi opozoril zavod za varstvo narave iz Kranja, ki je zadevo prijavil Zavodu za gozdove Slovenije, ta pa okoljski in gozdarski inšpekciji. Zavod RS za varstvo narave je septembra pred tremi leti ugotovil, da se je zaradi goloseka bistveno poslabšal življenjski prostor nekaterim tam živečim živalskim in rastlinskim vrstam, sicer pa je država lastnica vsaj tretjine zemljišč, kjer se je sekalo.

Oškodovanci so za golosek izvedeli oktobra 2011 iz pisanja Dela, ki je že pred tem poročalo o prizadevanju Kalušnika, da bi mokrišče spremenili v poligon za učenje varne vožnje (ob avtocestni deteljici in varovalnem območju visokonapetostnega daljnovoda) in poslovno cono za gospodarske dejavnosti s trgovinami in servisi.

Kalušnika so ovadili tako lastniki, na katerih parcelah je sekal drevesa, saj se, kot so potrdili v preiskavi, s sečnjo niso strinjali in o njej sploh niso bili obveščeni, kot tudi predstavniki zemljišč, ki so v lasti države oziroma ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Sklad kmetijskih zemljišč pa je podal prijavo za nedovoljen posek, odtujitev lesa in uničevanje mokrišča Mlake (v zvezi s tem je vodil tudi inšpekcijski postopek).

Kalušniku je gozdarska inšpektorica zaradi poseka na dveh parcelah, ki sta v lasti njegovih družb, izdala odločbo o prekršku in globo, zato tožilstvo teh dveh parcel ni zajelo v obtožbi. Ker ni bilo mogoče ugotoviti količine posekanih dreves oziroma kubature, ki je bila vzeta na posamezni parceli, kot tudi ne škode, ki je zaradi tega nastala, tožilstvo v obtožnici ni zajelo očitkov o tatvini lesa, ampak Kalušnika bremeni uničevanja gozdov ter obremenjevanja in uničevanja okolja.