Casiraghi v celici v družbi ščurkov

Razvpiti obsojenec Stephen Casiraghi se je podal v nov boj z državo, tokrat skupaj terja kar 786.646 evrov.
Objavljeno
11. oktober 2018 11.20
Posodobljeno
11. oktober 2018 11.50
Stephen Casiraghi je pogost obiskovalec sodišč. FOTO: Tadej Regent/Delo
A.B.
A.B.
LJUBLJANA - Ljubljana – Stephen Casiraghi, eden izmed najbolj znanih nekdanjih slovenskih zapornikov, se je podal v nov boj z državo. Zaradi 185 dni neupravičenega prestajanja zaporne kazni, in sicer od 6. septembra 2016 do 9. marca 2017, s tožbo od države zahteva 786.646 evrov odškodnine. Terja 526.646 evrov enotne odškodnine zaradi neupravičene prestane zaporne kazni, 100.000 evrov zaradi posega v osebnostne pravice zaradi protipravnega odvzema osebne svobode in 160.000 evrov za prestane duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.

Naj spomnimo, da je že leta 2016 pred sodnimi počitnicami predlagal združitev vseh do tedaj nabranih zapornih kazni in okrožno sodišče mu je izreklo enotno kazen 22 let in pet mesecev zapora. Upal je, da tudi zaradi združitev ne bo smel sedeti niti dneva dlje od 20 let in šestih mesecev, a je sodišče uporabilo novejši kazenski zakonik, ki lahko grešnika za kazniva dejanja v steku pošlje za do tri desetletja za zapahe. Potem pa je 9. marca 2017 sledil preobrat, saj mu je vrhovno sodišče zaradi dotedanjega nepravilnega združevanja zapornih kazni odpravilo prestajanje kazni, na kateri bi sicer moral biti do avgusta 2019. Z drugimi besedami bi tako moral z zapora odkorakati že 6. septembra 2016.

Casiraghi v tožbi trdi, da je bil šokiran, ko so ga 6. septembra s Povšetove odpeljali na Dob, saj je vedel, da bi moral biti že na prostosti. Tam je bival v celici oziroma samici, polni vlage, iz kanalizacije pa so lezli ščurki. Ni smel imeti stikov z drugimi obsojenci, na prostem je bil lahko le dve uri na dan. Predstavnik zapora je pojasnil, da je Casiraghi bival v zelo strogem režimu zapora, stike z drugimi so mu preprečevali zaradi njegove lastne varnosti. Na Državnem pravobranilstvu RS pravijo, da država v celoti nasprotuje postavljenim tožbenim zahtevkom po temelju, višini in obstoju škode in sodišču po izvedbi dokazov predlaga, naj tožbeni zahtevek v celoti zavrne.