Delo Revije: O plačilu milijonov bodo odločali ponovno
Štiriletna zaporna kazen za Mateja Raščana pravnomočna, del sodbe, ki se nanaša na plačilo 34 milijonov evrov, pa je razveljavljen.
Odpri galerijo
Avgusta 2011 je naš fotograf ujel Mateja Raščana, ko je praznil prostore Dela Revij. FOTO: Roman Šipić/Delo
Ljubljana – Nekdanji predsednik uprave in lastnik družbe Delo Revije Matej Raščan bo moral zaradi zlorabe položaja in poslovne goljufije ob prevzemu družbe Delo Revije za štiri leta v zapor. Višje sodišče je potrdilo zaporno kazen, v delu, ki se nanaša na plačilo 34 milijonov evrov, za kolikor je oškodoval nekoč uspešno medijsko družbo, pa je sodbo razveljavilo.
Raščan je, kot je znano, prek podjetij v svoji neposredni ali posredni lasti prevzel Delo Revije, nato pa kot predsednik uprave z namernim izčrpavanjem, pri čemer si je pomagal z zapletenimi finančnimi potezami, Delo Revije spravil na kolena.
Leta 2005 je kupil tekstilno podjetje Rašica, kmalu po tistem pa še družbo Delo Revije. Po prevzemu je izkoristil ugodno bonitetno oceno takrat vodilnega podjetja za izdajanje revij, ki je izdajala revije Jana, Lady, Stop, Radar, Kih,... in jo v zelo kratkem času občutno prezadolžil z najemanjem posojil pri različnih slovenskih bankah. Na račun tega podjetja je najel kredite v višini 65 milijonov evrov, posojila pa nato prenakazal na račune svojih podjetij oziroma svoje osebne račune. S transakcijami je podjetje Monera pridobilo korist v višini 33 milijonov evrov, Rašica Point pa v višini slabega milijona evrov.
Potem ko je s specializiranim tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde, mu je ljubljansko okrožno sodišče oktobra lani izreklo s sporazumom dogovorjeno zaporno kazen v skupni višini štirih let. Sodnica Alja Kratovac je pred izrekom sodbe zaslišala stečajna upravitelja podjetij Rašica Point in Monera, da bi ugotovila pridobljeno protipravno premoženjsko korist, ki jo je imel Raščan od začetka 2008. pa do konca avgusta 2011, ko je pretakal denar med svojimi tremi podjetji - Delo Revijami, Rašico Point in Monero.
Sodišče se je postavilo na stališče, da ne glede na to, kdo je bil formalni lastnik teh podjetij (Raščan je bil lastnik Monere, ta pa lastnica Dela Revij), je bil v vsej tej zgodbi le Raščan tisti, ki je imel »oblast nad premoženjem«.
Te koristi je bilo vsaj 34 milijonov evrov, zato je sodnica Raščanu naložila plačilo tega zneska. Drugi dve podjetji, s katerima je posloval in ju je preslepil (Set v stečaju in Iskra, elektro in elektronska industrija), tako da sta zaradi neplačanih obveznosti tiskanja revij in upravljanja stavbe utrpeli škodo v višini 2,9 milijona evrov in 96.800 evrov, je napotila na pravdo.
Raščanov zagovornik odvetnik Stojan Zdolšek je del sodbe, ki se nanaša na premoženjsko korist, izpodbijal na višjem sodišču in višji sodniki so mu pritrdili, da bi moralo prvostopenjsko sodišče pri ugotavljanju dejanske višine koristi, ki se lahko odvzame, upoštevati tudi obratni denarni tok, torej tudi nakazila, ki jih je prejela družba Delo Revije, ne le od Monere ampak tudi od Rašice in Raščana ter morebiti tudi od drugih družb.
Ugotovljena premoženjska korist namreč ni nujno enaka višini zneska, ki ga sodišče odvzame kot protipravno premoženjsko korist. Monera je nakazovala določene zneske oziroma vračala kredite, prav tako je Raščan na bančni račun Dela Revij nakazal nekaj denarja, kar vse bo moralo sodišče upoštevati oziroma ugotoviti, za koliko se je višina koristi, ki jo mora Raščan vrniti, s tem zmanjšala.
A ne glede na višino zneska, ki ga bo v ponovljenem postopku ugotovilo sodišče (narok v zadevi je po naših podatkih razpisan za konec avgusta), je težko pričakovati, da bi Raščan kdaj vrnil ta denar oziroma bo celotna škoda najbrž ostala nepoplačana. Raščanovi družbi Monera in Rašica Point sta v stečaju, prav tako je v osebnem stečaju Raščan.
Zaradi domnevno spornih posojil v Novi Kreditni banki Maribor (NKBM) zoper Raščana poteka preiskava na mariborskem okrožnem sodišču, ovadba pa je doletela tudi nekdanje vodilne v banki z Matjažem Kovačičem na čelu, ki so menda poskrbeli za financiranje kreditno nesposobne Monere.
Raščan bo kazen v skladu s sporazumom odslužil na odprtem oddelku na Dobu. Na ljubljanskem okrožnem sodišču na vprašanje, ali so mu že poslali poziv na prestajanje kazni, odgovarjajo, da »zadeva še ni v fazi, ko bi sodišče imenovanega pozvalo na prestajanje kazni zapora«.
Raščan je, kot je znano, prek podjetij v svoji neposredni ali posredni lasti prevzel Delo Revije, nato pa kot predsednik uprave z namernim izčrpavanjem, pri čemer si je pomagal z zapletenimi finančnimi potezami, Delo Revije spravil na kolena.
Leta 2005 je kupil tekstilno podjetje Rašica, kmalu po tistem pa še družbo Delo Revije. Po prevzemu je izkoristil ugodno bonitetno oceno takrat vodilnega podjetja za izdajanje revij, ki je izdajala revije Jana, Lady, Stop, Radar, Kih,... in jo v zelo kratkem času občutno prezadolžil z najemanjem posojil pri različnih slovenskih bankah. Na račun tega podjetja je najel kredite v višini 65 milijonov evrov, posojila pa nato prenakazal na račune svojih podjetij oziroma svoje osebne račune. S transakcijami je podjetje Monera pridobilo korist v višini 33 milijonov evrov, Rašica Point pa v višini slabega milijona evrov.
Priznal krivdo
Potem ko je s specializiranim tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde, mu je ljubljansko okrožno sodišče oktobra lani izreklo s sporazumom dogovorjeno zaporno kazen v skupni višini štirih let. Sodnica Alja Kratovac je pred izrekom sodbe zaslišala stečajna upravitelja podjetij Rašica Point in Monera, da bi ugotovila pridobljeno protipravno premoženjsko korist, ki jo je imel Raščan od začetka 2008. pa do konca avgusta 2011, ko je pretakal denar med svojimi tremi podjetji - Delo Revijami, Rašico Point in Monero.
Sodišče se je postavilo na stališče, da ne glede na to, kdo je bil formalni lastnik teh podjetij (Raščan je bil lastnik Monere, ta pa lastnica Dela Revij), je bil v vsej tej zgodbi le Raščan tisti, ki je imel »oblast nad premoženjem«.
Te koristi je bilo vsaj 34 milijonov evrov, zato je sodnica Raščanu naložila plačilo tega zneska. Drugi dve podjetji, s katerima je posloval in ju je preslepil (Set v stečaju in Iskra, elektro in elektronska industrija), tako da sta zaradi neplačanih obveznosti tiskanja revij in upravljanja stavbe utrpeli škodo v višini 2,9 milijona evrov in 96.800 evrov, je napotila na pravdo.
Raščanov zagovornik odvetnik Stojan Zdolšek je del sodbe, ki se nanaša na premoženjsko korist, izpodbijal na višjem sodišču in višji sodniki so mu pritrdili, da bi moralo prvostopenjsko sodišče pri ugotavljanju dejanske višine koristi, ki se lahko odvzame, upoštevati tudi obratni denarni tok, torej tudi nakazila, ki jih je prejela družba Delo Revije, ne le od Monere ampak tudi od Rašice in Raščana ter morebiti tudi od drugih družb.
Ugotovljena premoženjska korist namreč ni nujno enaka višini zneska, ki ga sodišče odvzame kot protipravno premoženjsko korist. Monera je nakazovala določene zneske oziroma vračala kredite, prav tako je Raščan na bančni račun Dela Revij nakazal nekaj denarja, kar vse bo moralo sodišče upoštevati oziroma ugotoviti, za koliko se je višina koristi, ki jo mora Raščan vrniti, s tem zmanjšala.
Kaj bo s plačilom?
A ne glede na višino zneska, ki ga bo v ponovljenem postopku ugotovilo sodišče (narok v zadevi je po naših podatkih razpisan za konec avgusta), je težko pričakovati, da bi Raščan kdaj vrnil ta denar oziroma bo celotna škoda najbrž ostala nepoplačana. Raščanovi družbi Monera in Rašica Point sta v stečaju, prav tako je v osebnem stečaju Raščan.
Zaradi domnevno spornih posojil v Novi Kreditni banki Maribor (NKBM) zoper Raščana poteka preiskava na mariborskem okrožnem sodišču, ovadba pa je doletela tudi nekdanje vodilne v banki z Matjažem Kovačičem na čelu, ki so menda poskrbeli za financiranje kreditno nesposobne Monere.
Raščan bo kazen v skladu s sporazumom odslužil na odprtem oddelku na Dobu. Na ljubljanskem okrožnem sodišču na vprašanje, ali so mu že poslali poziv na prestajanje kazni, odgovarjajo, da »zadeva še ni v fazi, ko bi sodišče imenovanega pozvalo na prestajanje kazni zapora«.
