V Dražgošah s svastiko oskrunili spomenik dražgoški bitki

Nepridipravi so s svastiko oskrunili spomenik v Dražgošah. Kakor so za Delo potrdili na kranjski policijski upravi, so bili škofjeloški policisti včeraj nekaj čez 21. uro obveščeni o skrunitvi spomenika zgodovinskega pomena na območju Dražgoš. Opravili so ogled kraja, o dejanju in storilcu intenzivno zbirajo obvestila in vodijo postopek v smeri domnevne izvršitve kaznivega dejanja iz poglavja kaznivih dejanj zoper javni red in mir. O vseh ugotovitvah bodo obveščali pristojno državno tožilstvo. Za dejanje iz četrtega odstavka 297. člena kazenskega zakonika je za storilca predpisana kazen do treh let zapora.

Kakor so sporočili z ministrstva za kulturo, je spomenik dražgoški bitki spomenik državnega pomena, njegova oskrunitev pa nedopusten poseg v varovano kulturno dediščino ter napad na zgodovinski spomin in temeljne vrednote Republike Slovenije, obenem pomeni poveličevanje nacistične ideologije, ki je odgovorna za množične zločine, razčlovečenje in uničenje celotnih skupnosti.

»Očitno je, da se ti storilci počutijo varne,« je poudaril državni sekretar Marko Rusjan. Foto Andrej Predin

Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan je v izjavi za medije poudaril, da jih dejanje ni presenetilo, saj so se takšne risbe že pojavile, je pa opozoril, da je neonacizem v Sloveniji še kako prisoten in da je očitno, da se skupine, ki to izvajajo, počutijo varne.

»Ni nas presenetilo. Ni prvič, da so se v javnosti pojavile svastike. Pred manj kot dvema mesecema so bile na pročelju ministrstva za kulturo, pa tudi na glasbenem koncertu v Kopru in na zidovih na Obali. Vse to kaže, da je pojav neonacizma v Sloveniji prisoten. Ne gre samo za najstniško igranje s simboli, ampak tudi za širši pojav. Naloga države je, da se odzove. Današnji dogodek v Dražgošah kaže, da je treba to preganjati. Očitno je, da se ti storilci počutijo varne, ne samo zato, ker država ne reagira, ampak tudi zato, ker čutijo, da jih bo zaščitila desna politika,« je dejal Rusjan.

»Jasno so dokumentirane povezave med neonacisti in skupinami, se pravi s Slovensko demokratsko stranko (SDS); njihov poslanec je v Bruslju za strokovnega sodelavca zaposlil člana neonacistične skupine, na spletni strani SDS imajo intervju z angleško neonacistko, aktivno propagirajo te ideje, zato si tudi te skupine zdaj upajo risati svastike povsod, v končni fazi tudi po spomeniku državnega pomena, ki simbolizira ne samo partizanski boj, upor proti okupatorju, ampak tudi našo državnost. Zaradi tega na ministrstvu za kulturo in v Levici zahtevamo od organov, da tudi v tem primeru ravnajo skladno s pristojnostmi, sicer bomo podali novo kazensko ovadbo proti neznanemu storilcu,« je povedal Rusjan.

Velenje za popravilo Titovega kipa plačalo visok znesek

Pričakujejo odločno in hitro ukrepanje

V Zvezi združenj borcev za vrednote NOB so najostreje obsodili skrunitev spomenika. Dejanje po njihovi oceni presega vandalizem in predstavlja zavržno dejanje sovraštva ter napad na zgodovinski spomin, dostojanstvo mrtvih in temeljne vrednote države.

Poudarili so, da nacistična simbolika na kostnici – kraju kolektivnega spomina in pietete do žrtev vojne in okupacije – pomeni razvrednotenje njihovega trpljenja ter nevarno relativizacijo ideologije, ki je temeljila na genocidu in rasni nadvladi. Spomnili so, da je slovenska državnost tudi rezultat protifašističnega in protinacističnega odpora.

Od pristojnih organov pričakujejo hitro, odločno in transparentno ukrepanje ter identifikacijo in sankcioniranje storilcev.

Asta Vrečko: Simpatizerji nacistične ideologije se očitno ne skrivajo več

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je na facebooku ob fotografiji oskrunjenega spomenika zapisala: »Simpatizerji nacistične ideologije se očitno ne skrivajo več. Po svastikah na ministrstvu za kulturo in nacističnih simbolih v Kopru je bil oskrunjen tudi spomenik v Dražgošah – kraju kolektivnega spomina, ki simbolizira pogum, trpljenje civilnih žrtev ter nacistične zločine nad Slovenci. Svastika je simbol ideologije sovraštva, genocida in razčlovečenja, ki je med drugim hotela podjarmiti tudi slovenski narod. Pojavljanje teh simbolov kaže na vse več nestrpnosti v družbi, ki jo del politike premalo odločno obsoja.«

»V Levici smo že zahtevali kazenski pregon storilcev avtorjev svastik na ministrstvu. Takšna dejanja ne smejo imeti mesta v družbi. To ni vandalizem, ampak je sovražno dejanje, ne le proti spominu padlim za svobodo, žrtvam nacističnega nasilja, ampak tudi nam samim. Proti slovenskemu boju za jezik, kulturo in naš obstanek. Proti človeškemu dostojanstvu. Proti slovenski državi, zato je to dejanje, ki ga moramo kot družba najostreje obsoditi. Nikoli več!« je zapisala ministrica.

Kakor so sporočili iz Levice v izjavi za javnost, gre za zavestno provokacijo in poveličevanje ideologije, ki je prinesla smrt, razdejanje in trpljenje milijonom ljudi po svetu, tudi v Sloveniji. Takšna dejanja niso »mladostniški vandalizem« ali »mnenje«, temveč so odkrito širjenje nacističnih simbolov in sovraštva.

»Dražgoše so simbol upora proti fašizmu in nacizmu. So kraj poguma, solidarnosti in žrtve. Skrunitev spomenika ni napad le na kamen, je tudi napad na temeljne vrednote, zgodovinski spomin in dostojanstvo vseh, ki so se uprli okupatorju. V Levici smo v podobnih primerih že vložili kazensko ovadbo zaradi poveličevanja nacizma in spodbujanja sovraštva. To bomo znova storili, če bodo pristojni organi pasivni. Pričakujemo hitro in odločno ukrepanje pristojnih,« so zapisali.

Spomenik dražgoški bitki

Naselje Dražgoše je znano po bitki iz druge svetovne vojne med Nemci in partizani iz Cankarjevega bataljona, ki je potekala med 9. in 11. januarjem 1942. Nemci so po koncu bojev vas požgali, ustrelili talce, preostale pa izgnali. V spomin na ta dogodek so leta 1976 postavili spomenik na mestu, ki ga je videti daleč iz doline.

Spomenik v Dražgošah simbolizira pogum, trpljenje civilnih žrtev in nacistične zločine nad Slovenci, je opozorila ministrica. FOTO: Jože Suhadolnik

V spodnjem delu spomenika je prostor s spominsko ploščo in z reliefi okrašeno bronasto kostnico s posmrtnimi ostanki dražgoških žrtev. Pri sestopu do spomenika je v polkrogu narejen mozaik Iveta Šubica s prizori dražgoške bitke in bitke na Mošenjski planini, kamor se je Cankarjev bataljon umaknil.