Erjavec: Ruplu nisem ničesar obljubil

Ljubljana – Da Dimitriju Ruplu nikoli ni obljubil podaljšanja delovnega razmerja in da je dogovor veljal le eno leto, je na sodišču povedal zunanji minister Karl Erjavec. Rupel je prepričan, da je moral iz Trsta oditi zaradi spremembe vlade.

Dimitrij Rupel, ki zaradi prisilne upokojitve in predčasnega odpoklica s položaja generalnega konzula v Trstu konec julija lani toži državo, je na ljubljanskem delovnem in socialnem sodišču povedal, da prenehanje njegovega delovnega razmerja temelji na laži, prelomljeni obljubi in diskriminaciji in nima podlage v zakonu za uravnoteženje javnih finance (Zujf), na katerega so se sklicevali na ministrstvu za zunanje zadeve.

Rupel je 16. avgusta lani najprej vložil tožbo, s katero uveljavlja plačilo 5000 evrov odškodnine za domnevno nastalo nepremoženjsko škodo in povrnitev stroškov sodnega postopka. Isti dan je vložil še tožbo za ugotovitev obstoja delovnega razmerja (primarni zahtevek), podredno pa zahteva plačilo 20.000 evrov odškodnine za premoženjsko škodo in povračilo stroškov postopka. Sodišče je obe tožbi združilo v enotno obravnavanje.

Na sodišču je Rupel danes povedal, da sam v sklicevanju na Zujf vidi protislovje, saj je z delodajalcem 18. junija 2012 sklenil pogodbo do 6. aprila 2014 (ko bi dopolnil 68 let in po zakonu o zunanjih zadevah ne bi smel več opravljati diplomatskih funkcij v tujini), čeprav je bil Zujf takrat že v veljavi in je že izpolnjeval pogoje za upokojitev.

Nato je 27. julija 2012 res podpisal aneks h pogodbi, v katerem je bilo navedeno, da se bo njegovo delovno razmerje nadaljevalo do 31. julija 2013 in bo po potrebi podaljšano. A Rupel trdi, da so mu na ministrstvu zagotovili, da so takšni pač postopki in mu bodo pogodbo nato podaljšali do aprila 2014. Sporočila ministra Erjavca 2013, da mu bo prenehalo delovno razmerje, zaradi česar bo odpoklican, zato sprva sploh ni vzel resno.

Rupel je prepričan, da je bil odpoklican zaradi menjave vlade in tudi pritiskov uslužbenca ministrstva Petra Goloba, ki je Erjavcu grozil celo z ovadbo, če bi Ruplu podaljšali pogodbo. Rupel je na vprašanje državne pravobranilke Barbare Bavdež Žlajpah, kdo mu je zagotovil, da bo pogodba podaljšana, povedal, da je o tem govoril tudi z Erjavcem in generalnim sekretarjem ministrstva Tomažem Kunstljem. Tudi v kadrovski službi so mu zagotovili, da mu ni treba skrbeti; da so to običajni birokratski postopki.

A Kunstelj o takšnem dogovoru ni vedel ničesar. Povedal je, da bi z uveljavitvijo Zujfa morali prekiniti delovno razmerje ali skleniti pogodbo za eno leto, kar so tudi storili. Ruplovega pooblaščenca Francija Matoza je zanimalo, zakaj so z Ruplom sploh sklenili pogodbo, saj je bil Zujf v veljavi že pred podpisom prvotne pogodbe in je Rupel po njem že maja 2012 izpolnjeval kriterije za upokojitev. Kunstelj je odgovoril, da je zakon predvideval dvomesečni rok, v katerem je bilo treba urediti razmerja.

Erjavec je na sodišču zatrdil, da Ruplu nikoli ni obljubil podaljšanja enoletne pogodbe. Poudaril je, da tudi če ne bi bilo spremembe vlade, Ruplu pogodbe ne bi podaljšal. Zatrdil je, da je o tem sam prosto presodil: »V skladu z duhom Zujfa se mi je zdelo primerno, da dobijo priložnost mlajši sodelavci ministrstva,« je povedal.

Med drugim je pojasnil še, da Golobova pisanja nanj niso vplivala, saj jih, ker jih z njimi »dnevno bombardira«, sploh nima časa brati. Res pa je Ruplu posredoval to sporočilo, v katerem Golob grozi z ovadbo. To je menda storil iz korektnosti. Zdelo se mu je prav, da je Rupel s tem seznanjen.

Tudi vodja kadrovske službe ministrstva Jana Švigelj Kvaternik ni nič vedela o dogovoru o podaljšanju pogodbe. Pojasnila pa je tudi, da nobeden iz kadrovske službe Ruplu ne bi mogel zagotoviti, da bo njegova pogodba podaljšana, saj nimajo takšnih pristojnosti.

Senat pod predsedstvom sodnika Darka Krašovca je slišal dovolj, da lahko o zadevi razsodi, Rupel pa bo odločitev sodišča prejel po pošti.