Evropski proračun ni bil oškodovan

Višje sodišče potrdilo, da SZS ni treba vrniti slabega pol milijona evrov, ki jih je država plačala za finančne popravke

Objavljeno
13. oktober 2018 08.00
Posodobljeno
13. oktober 2018 08.00
Smučarska zveza Slovenije je za gradnjo sodobnega biatlonskega centra pridobila evropska in slovenska proračunska sredstva. Foto Matej Družnik
Iva Ropac
Iva Ropac
Ljubljana – Država je proti Smučarski zvezi Slovenije (SZS) sprožila pravdi zaradi nepravilnosti pri gradnji biatlonskega centra na Pokljuki. Skupno je terjala vračilo 667.375 evrov, ki jih je Republika Slovenija plačala po dogovoru z Evropsko komisijo kot finančna popravka, a s tožbama ni bila uspešna. Zahtevek za vračilo dobrih dvesto tisočakov je ljubljansko okrožno sodišče zavrnilo že drugič, zavrnilna sodba za vračilo slabega pol milijona evrov pa je šla tudi skozi sito višjega sodišča.

SZS je aprila 2008 na razpisu takratnega ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pridobila evropska in slovenska proračunska sredstva za gradnjo sodobnega biatlonskega centra, predvidena vrednost investicije pa je bila določena na 9,96 milijona evrov. SZS je za gradnjo projekta na podlagi javnega razpisa izbrala škofjeloško Splošno gradbeno podjetje Tehnik, a sta stranki sklenili še štiri anekse za izvedbo dodatnih del, ki so gradnjo podražili za poldrugi milijon evrov. SZS je javno naročilo za gradnjo biatlonskega centra objavila 16. maja 2008 in kot merila za dodelitev posla določila najnižjo ponujeno ceno in reference ponudnikov, tri dni pozneje pa je spremenila besedilo razpisa in kot edino merilo določila najnižjo ceno. Ker pa je spremenjeni razpis objavila le v nacionalnem uradnem glasilu, ne pa tudi v uradnem glasilu Evropske unije, kot zahtevajo pravila EK, je slednja zahtevala ustrezen finančni popravek oziroma vrnitev dela denarja.
 

Ni pogojev za vračilo denarja


Država se je izpogajala za 462.972 evrov, ki jih s tožbo skuša izterjati od SZS. A pri tem ni uspešna, saj je za okrožnim sodiščem njen tožbeni zahtevek zavrnilo tudi višje sodišče, pravnomočno sodbo pa zdaj izpodbija na vrhovnem sodišču, kamor je vložilo revizijo.

Država meni, da je za odločanje o njenem zahtevku odločilno le, ali je SZS kršila predpise s področja javnega naročanja ali ne, vendar to po mnenju višjega sodišča ne drži. Eden od argumentov zavrnitve zahtevka je namreč, da očitana kršitev v postopku javnega naročanja ni imela nobenih finančnih posledic na sredstva EU in da ni bilo finančnega oškodovanja. »Ugotovitev da zaradi ugotovljene kršitev niso nastale finančne posledice, namreč pomeni, da je izključena možnost, da bo oziroma da je ugotovljena kršitev vplivala na proračun Unije,« pojasnjuje sodišče. Zato ne gre za nepravilnost, ki bi narekovala izvedbo finančnega popravka države članice, posledično pa ni utemeljen zahtevek države za vračilo tega denarja od SZS. »Ne zdi se mi prav, da se država mimo SZS s komisijo dogovori za popravke pri financiranju iz evropskih sredstev zaradi domnevnih nepravilnosti in nato poskuša te zneske prevaliti na SZS, ne da bi SZS sploh imela možnost o tem se izjasniti,« pravi pooblaščeni odvetnik SZS Janez Tekavc. »Upam, da bo višje sodišče enako odločilo tudi v drugi pravdi.«

Višje sodišče je v sodbi še poudarilo, da dogovor med državo članico in Evropsko komisijo (EK) o finančnem popravku zavezuje državo in ne upravičenca po pogodbi o sofinanciranju, v tem primeru SZS, zato lahko slednji uveljavlja, da pogoji za izvedbo finančnega popravka niso izpolnjeni. Tako se lahko zgodi, da država vrne denar EK, prejemnik teh sredstev pa denarja ne vrne državi.
 

Tudi v drugo neuspešno


Neuspešna je bila (za zdaj) država tudi s tožbo za vračilo 204.403 evrov, ker je SZS z družbo Tehnik na podlagi postopka s pogajanji brez predhodne objave sklenila štiri anekse za izvedbo dodatnih del. Šlo je za spremembe zaradi sestave tal in slabega vremena, a po mnenju državnega urada za nadzor proračuna dodatnih del, predvidenih v aneksih, ni mogoče opredeliti kot dodatna dela, kot jih določa zakon o javnem naročanju, saj da ni šlo za okoliščine, ki jih naročnik objektivno ni mogel vnaprej predvideti, temveč za okoliščine, ki jih naročnik ni predvidel.

Okrožno sodišče je tudi v ponovljenem sojenju zavrnilo tožbeni zahtevek države. Na podlagi uredbe sveta (ES) in razlage sodišča EU v primeru, ko kršitev predpisov s področja javnega naročanja ni imela nobenih finančnih posledic, namreč ne gre za nepravilnosti, ki narekuje izvedbo finančnega popravka države članice. Čeprav je država že konec 2015. vrnila neupravičeno prejeta evropska sredstva v višini 173 tisočakov, zaradi česar naj bi bil oškodovan državni proračun, v tej zadevi ni odločilna, temveč je pomembno, ali so bila oškodovana proračunska sredstva Evropske unije.

Glede na to, da po ugotovitvah sodišča ugotovljene kršitve niso imele posledic za sredstva EU, pogojev za uveljavljanje finančnega popravka ni, kar posledično pomeni, da država ni upravičena do vračila prejetih evropskih in državnih sredstev v višini finančnega popravka, ugotavlja sodišče. Sodba še ni pravnomočna.