Goljufije, kjer se škoda ne šteje le v denarju

Ljubljana – V medijih občasno zakrožijo novice o preiskavi goljufij v škodo Evropske unije. V celotnem naboru gospodarske kriminalitete je delež zaznanih tovrstnih goljufij majhen tako po številu kaznivih dejanj kot po škodi, a se ta kljub vsemu šteje v milijonih evrov.

Na porabo denarja iz evropske blagajne so precej pozorni in občutljivi v evropskih institucijah, zato se škoda vedno ne more ovrednotiti le v denarju, saj se z goljufijami lahko precej oblati tudi ime posamezne države EU. Prav zato slovenska policija pri obravnavi gospodarske kriminalitete med prioritete uvršča tudi zaščito finančnih interesov Slovenije in EU, poudarja Dragan Obolnar, vodja oddelka za poslovni in javni sektor v sektorju za gospodarsko kriminaliteto.

Samostojno kaznivo dejanje

Kazenskih zakonik je na podlagi evropske direktive leta 2008 uvedel samostojno kaznivo dejanje goljufije v škodo EU. Od takrat so kriminalisti obravnavali 43 tovrstnih kaznivih dejanj, skupne škode pa je za več kot 14 milijonov evrov. A je škode in kaznivih dejanj še več, saj v statistiko še niso vključena kazniva dejanja, odkrita in končana v drugi polovici lanskega leta. Medijsko je med njimi odmeval primer Cimosa, kjer preiskovalci sumijo, da so storilci evropsko blagajno oškodovali za pet milijonov evrov. Med odmevnejšimi primeri goljufij so še Rimske terme in posli pri obnovi dvorca Betnava.

Pojavljajo se tako goljufije pri pridobivanju sredstev kot nenamenski porabi. »Policija ugotavlja, da upravičenci sredstva porabijo za druge namene, kot so jim bila dodeljena, predložijo pa tudi lažne dokumente, da denar sploh pridobijo. Pojavljajo se zahtevki za izplačila sredstev z lažno vsebino, dokazila, da so bila sredstva porabljena namensko v določenih rokih, pa to ne drži. Naj opišemo samo en primer, ko je podjetje kandidiralo za evropska sredstva z zavezo, da bodo kupili nove stroje, na koncu pa smo v kriminalistični preiskavi ugotovili, da so storilci stroje in opremo le prenovili. Razlika v stroških, ki so jo dejansko nezakonito privarčevali, je seveda protipravno premoženjska korist,« pojasni sogovornik.

Večkrat gre za lažne izjave o skupnih upravičenih stroških za izplačilo, kjer storilci v postopkih predložijo lažno dokumentacijo, recimo gradbeno situacijo, fiktivne posojilne in druge pogodbe ter na ta način zavedejo izplačevalca. »Zanimivo je, da se nekatera dela dejansko začnejo izvajati, a ne v pogodbeno predpisanih rokih in okvirih. Včasih pa so storilci drznejši in ne opravijo prav nobenih del.«

S stališča preiskave je najbrž lažje oceniti škodo, če se ugotovi, da se prejemnik denarja ni držal prav nobenih navodil, večkrat pa je nastalo škodo precej težje izračunati, saj je treba ugotoviti, koliko sredstev je bilo dejansko upravičeno porabljenih in koliko jih je šlo v »zasebne žepe«. Predvsem morajo preiskovalci dokazati, da je bilo dejanje storjeno naklepno, saj vsaka nepravilnost še ne pomeni, da so upravičenci sredstev stopili na napačno stran zakona. Takšen je, recimo, primer Elana: evropski blagajni je treba povrniti deset milijonov evrov nenamensko porabljenega denarja, a ne gre za sum kaznivega dejanja.

Poudarek tudi na korupcijskih tveganjih

Kriminalistične preiskave, kjer je potrebno mednarodno sodelovanje, so ponavadi dolgotrajnejše, nič drugače ni pri preiskavi goljufij v škodo EU. »Ko se preiskava razširi prek državnih meja, smo odvisni tudi od hitrosti in uspešnosti delovanja tujih varnostnih organov, različne so pravne podlage pri izmenjavi podatkov med državami, zato je čas preiskovanja lahko daljši. Vendar na splošno lahko sodelovanje ocenim za dobro,« pravi Obolnar. Izmenjava informacij poteka prek Interpola, pomagajo si tudi z mednarodno pravno pomočjo posameznih pravosodnih organov.

Opeharjenje evropskega proračuna ni značilno le za Slovenijo, saj v drugih državah članicah ponikne še precej več denarja, zato je evropska komisija ustanovila Evropski urad za boj proti goljufijam (Olaf), ki pri nas spada pod finančno ministrstvo, policija pa v okviru svojih preiskav z njimi sodeluje. Države članice EU so Olafu dolžne pomagati in posredovati informacije.

Prav tesno sodelovanje in učinkovito delo vsake posamezne institucije je po mnenju sogovornika ključno, da se nepravilnosti odkrijejo, dosleden nadzor nad porabo sredstev pa ima prav tako dokazano pozitivne učinke, da se goljufije ne pojavljajo. »Ker se pri porabi evropskih sredstev lahko pojavi še korupcija, bomo tudi v prihodnje korupcijskim tveganjem dali velik poudarek,« je sklenil Obolnar.