Izbris matere prizadel tudi otroka
Tožnik je bil kot otrok žrtev družinskega nasilja, a CSD ni ustrezno ukrepal
Odpri galerijo
Ker zaradi izbrisa matere iz registra stalnih prebivalcev družina ni imela urejenega statusa, center za socialno delo ni ukrepal. Foto: Blaž Samec
Ljubljana – Ljubljansko okrožno sodišče bo čez deset dni že tretjič razsojalo o tem, ali je država s tem, ko je 1992. iz registra stalnih prebivalcev izbrisala mater takrat mladoletnega A. R., posegla tudi v njegove pravice ter da mu zato pripada odškodnina. Danes odrasel moški z urejenim življenjem je prepričan, da je država odgovorna za njegovo težko otroštvo, polno družinskega nasilja, ki ga je v mladosti pripeljalo do prevzgojnega doma, in da se njegovo življenje ne bi zasukalo tako, kot se je, če ne bi bilo izbrisa njegove matere.
Čeprav je bil kot otrok žrtev družinskega nasilja, pristojne službe niso zadostno ukrepale, ker zaradi protipravnega izbrisa njegove matere iz registra stalnih prebivalcev družina ni imela urejenega statusa. Pristojni center za socialno delo (CSD) ga kljub očetovemu nasilju in vzgojni zanemarjenosti ni namestil v ustrezno ustanovo, ker so bili centri za socialno delo dolžni ukrepati zgolj takrat, ko so bili »udeleženi« državljani Republike Slovenije in tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje, trdi tožnik v tožbi, s katero zahteva 105.000 evrov (z obrestmi od vložitve tožbe maja 2010).
Njegovi starši niso hoteli sodelovati s centrom za socialno delo, niso si uredili dovoljenj, niso ga prijavili v register stalnih prebivalcev. Imeli so status tujca z dovoljenjem za začasno prebivanje, živeli so v 15 kvadratnih metrov velikem stanovanju, v materialnem pomanjkanju, sam je bil učno neuspešen in vedenjsko problematičen. Kot mladoletnik se je zapletel v kazniva dejanja in končal v priporu, nato mu je bil izrečen ukrep namestitve v prevzgojnem domu v Radečah.
A. R. zatrjuje, da mu je nastala škoda kot neposrednemu oškodovancu, medtem ko država vztraja, da sam ni imel statusa izbrisanega in kot posredni oškodovanec nima pravice do odškodnine.
Okrožno sodišče je njegovo tožbo prvič zavrnilo zaradi zastaranja, menilo je tudi, da med izbrisom njegovih staršev in njegovo škodo ni vzročne zveze, iz dopisov CSD pa izhaja, da mu je škoda nastala še pred izbrisom matere, saj je bil tožnikov oče nasilen že leta pred tem. A je višje sodišče sodbo na njegovo pritožbo razveljavilo ter z napotki vrnilo v ponovno odločanje. Okrožno sodišče je v ponovljenem postopku tožbenemu zahtevku ugodilo v delu, ki se nanaša na škodo, ki mu je nastala v povezavi z očetovim nasiljem, saj ga CSD ni zaščitil pred nasiljem v družini, to pa zato, ker je bila njegova mati izbrisana. Ni pa A. R. sodišča prepričal, da je izbris njegove matere najbolj verjeten vzrok za to, da je pridobil zgolj peto stopnjo šolske izobrazbe, končal v kazenskem postopku, priporu oziroma v prevzgojnem domu. Nesporno je namreč, da je kot mladoletnik zagrešil rop, zaradi česar mu je bil izrečen vzgojni ukrep, zato tožbeni zahtevek v tem delu ni utemeljen, je razsodilo okrožno sodišče.
A sta se zoper takšno odločitev pritožila tako A. R. kakor državno odvetništvo v imenu tožene države in višje sodišče je sodbo vnovič razveljavilo.
Okrožno sodišče mora v skladu z napotki višjega v ponovljenem sojenju natančno ugotoviti, kdaj je CSD po izbrisu tožnikove matere izvedel za družinsko nasilje in kdaj mu je po izbrisu odklonil strokovno pomoč zato, ker njegovi starši niso imeli državljanstva. Časovna opredelitev tega je namreč odločilna za presojo, od kdaj lahko država odgovarja za tožnikovo škodo.
Prvostopenjsko sodišče doslej tudi ni razjasnilo, katere ukrepe bi takrat lahko izvedel CSD in ali je obstajala možnost, da bi z njimi lahko preprečili ali zmanjšali škodo. Zato bo moralo v ponovljenem sojenju razmejiti škodo, ki je A. R. nastala v času odgovornosti države in pred tem obdobjem. Moralo bo postaviti izvedenca, da pojasni, kakšne ukrepe bi moral izpeljati CSD za varstvo pred družinskim nasilen za čas, ko je podana odgovornost države, in ali bi ti ukrepi lahko preprečili nastanek škode.
Izvedenec se bo moral opredeliti tudi do trditev A. R., da mu nepremoženjska škoda ne bi nastala, če bi ga CSD dal v rejništvo. Razlog za razveljavitev sodbe tiči tudi v tem, da prvostopenjsko sodišče po mnenju višjega ni obrazložilo, zakaj ni izvedlo nekatere tožnikove dokaze, niti ni navedlo razloge, zakaj meni, da izbris tožnikove matere ni v vzročni zvezi s škodo, ki da mu je nastala v zvezi s pridobitvijo šolske izobrazbe, kazenskim postopkom in v času pripora oziroma prestajanja vzgojnega ukrepa.
Čeprav je bil kot otrok žrtev družinskega nasilja, pristojne službe niso zadostno ukrepale, ker zaradi protipravnega izbrisa njegove matere iz registra stalnih prebivalcev družina ni imela urejenega statusa. Pristojni center za socialno delo (CSD) ga kljub očetovemu nasilju in vzgojni zanemarjenosti ni namestil v ustrezno ustanovo, ker so bili centri za socialno delo dolžni ukrepati zgolj takrat, ko so bili »udeleženi« državljani Republike Slovenije in tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje, trdi tožnik v tožbi, s katero zahteva 105.000 evrov (z obrestmi od vložitve tožbe maja 2010).
Njegovi starši niso hoteli sodelovati s centrom za socialno delo, niso si uredili dovoljenj, niso ga prijavili v register stalnih prebivalcev. Imeli so status tujca z dovoljenjem za začasno prebivanje, živeli so v 15 kvadratnih metrov velikem stanovanju, v materialnem pomanjkanju, sam je bil učno neuspešen in vedenjsko problematičen. Kot mladoletnik se je zapletel v kazniva dejanja in končal v priporu, nato mu je bil izrečen ukrep namestitve v prevzgojnem domu v Radečah.
A. R. zatrjuje, da mu je nastala škoda kot neposrednemu oškodovancu, medtem ko država vztraja, da sam ni imel statusa izbrisanega in kot posredni oškodovanec nima pravice do odškodnine.
Žrtev družinskega nasilja
Okrožno sodišče je njegovo tožbo prvič zavrnilo zaradi zastaranja, menilo je tudi, da med izbrisom njegovih staršev in njegovo škodo ni vzročne zveze, iz dopisov CSD pa izhaja, da mu je škoda nastala še pred izbrisom matere, saj je bil tožnikov oče nasilen že leta pred tem. A je višje sodišče sodbo na njegovo pritožbo razveljavilo ter z napotki vrnilo v ponovno odločanje. Okrožno sodišče je v ponovljenem postopku tožbenemu zahtevku ugodilo v delu, ki se nanaša na škodo, ki mu je nastala v povezavi z očetovim nasiljem, saj ga CSD ni zaščitil pred nasiljem v družini, to pa zato, ker je bila njegova mati izbrisana. Ni pa A. R. sodišča prepričal, da je izbris njegove matere najbolj verjeten vzrok za to, da je pridobil zgolj peto stopnjo šolske izobrazbe, končal v kazenskem postopku, priporu oziroma v prevzgojnem domu. Nesporno je namreč, da je kot mladoletnik zagrešil rop, zaradi česar mu je bil izrečen vzgojni ukrep, zato tožbeni zahtevek v tem delu ni utemeljen, je razsodilo okrožno sodišče.
A sta se zoper takšno odločitev pritožila tako A. R. kakor državno odvetništvo v imenu tožene države in višje sodišče je sodbo vnovič razveljavilo.
Okrožno sodišče mora v skladu z napotki višjega v ponovljenem sojenju natančno ugotoviti, kdaj je CSD po izbrisu tožnikove matere izvedel za družinsko nasilje in kdaj mu je po izbrisu odklonil strokovno pomoč zato, ker njegovi starši niso imeli državljanstva. Časovna opredelitev tega je namreč odločilna za presojo, od kdaj lahko država odgovarja za tožnikovo škodo.
Prvostopenjsko sodišče doslej tudi ni razjasnilo, katere ukrepe bi takrat lahko izvedel CSD in ali je obstajala možnost, da bi z njimi lahko preprečili ali zmanjšali škodo. Zato bo moralo v ponovljenem sojenju razmejiti škodo, ki je A. R. nastala v času odgovornosti države in pred tem obdobjem. Moralo bo postaviti izvedenca, da pojasni, kakšne ukrepe bi moral izpeljati CSD za varstvo pred družinskim nasilen za čas, ko je podana odgovornost države, in ali bi ti ukrepi lahko preprečili nastanek škode.
Izvedenec se bo moral opredeliti tudi do trditev A. R., da mu nepremoženjska škoda ne bi nastala, če bi ga CSD dal v rejništvo. Razlog za razveljavitev sodbe tiči tudi v tem, da prvostopenjsko sodišče po mnenju višjega ni obrazložilo, zakaj ni izvedlo nekatere tožnikove dokaze, niti ni navedlo razloge, zakaj meni, da izbris tožnikove matere ni v vzročni zvezi s škodo, ki da mu je nastala v zvezi s pridobitvijo šolske izobrazbe, kazenskim postopkom in v času pripora oziroma prestajanja vzgojnega ukrepa.
