Kaj možje postave smejo in česa ne? Tudi brez kape je zakonito

Ljubljana – O policijskem delu in njihovih pooblastilih kroži mnogo govoric, kakšne se rodijo kar ob točilnih pultih, zato se v javnosti včasih po nepotrebnem ustvarja izkrivljena resnica, kaj možje postave smejo in česa ne. Od tega, da prometnik nima pristojnosti, da osebo varnostno pregleda, do videnega zlasti v filmih, ko policist voznika »napodi« iz vozila in mu ga začasno zapleni pri lovu za kriminalcem.

V vsaki demokratični družbi je policijsko delo urejeno z ustavnimi, zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki veljajo znotraj socialnega in kulturnega okvira države. Nobena skrivnost ni, da je v nekdanji državi represivna palica marsikdaj presegla okvire, pa se policisti zaradi neprimernih metod niso znašli v nemilosti nadrejenih ali katere druge institucije. Razvoj demokracije je korenito posegel tudi na to področje, saj so se zdaj že povsem uveljavila pravila policijskega dela, ki so v ospredje potisnila varstvo človekovih pravic in svoboščin.

Tako kot se mora policist zavedati svojih nalog in pristojnosti, je prav, da so o tem seznanjeni tudi državljani. Napačna predstava javnosti o delu policije lahko prinese neupravičeno slabo voljo, so pa primeri, ko policist nalogo, ki mu je zaupana v skladu z veljavnimi predpisi, opravi bodisi malomarno ali pa na drugi strani prekorači pooblastila. V takšnih primerih se državljani lahko pritožijo. Povzeli smo nekaj primerov, ki se večkrat znajdejo v raznih debatah, težava pa je predvsem, ker ima vsak sogovornik navadno svojo resnico, ki pa ni nujno tudi prava.

Če zahtevate, se vam mora policist predstaviti

Večkrat je v javnosti že krožila informacija, da mora imeti policist med postopkom na glavi kapo, drugače policijski postopek ni zakonit. To seveda ne drži. Pravilnik o nošenju policijske uniforme in orožja sicer določa, da mora biti policist urejen. Urejenost pomeni tudi, da morajo policisti pri opravljanju nalog nositi predpisano kapo, čepico ali klobuk, ki mora biti na glavi vodoravno. A tudi policist brez kape je uradna oseba, ki lahko povsem normalno opravi postopek.

Podobno nekateri menijo za prometne policiste, ki da se ne smejo ukvarjati z »običajnimi« problemi, ker morajo biti osredotočeni na promet. Tako kot vsak drugi policist ima tudi prometnik povsem enaka pooblastila in sme pod predpisanimi pogoji posameznika legitimirati, opraviti varnostni pregled, mu nekaj zaukazati ali ga pridržati. In še zanimivost: policija ima zaposlene celo godbenike, ki vas prav tako lahko aretirajo, če stopite na napačno stran zakona, čeprav je njihov delovnik drugače povsem glasbeno obarvan.

Drži pa, da se mora uniformirani policist osebi, ki jo ima v postopku, predstaviti z imenom in priimkom, identifikacijsko številko in povedati, v kateri enoti dela. Vendar morate to od njega izrecno zahtevati. Če vas v roke dobi policist v civilu, pa se mora takoj predstaviti s službeno izkaznico. Včasih okoliščine tega ne dopuščajo, zato mora policist v civilni obleki službeno izkaznico pokazati takoj, ko je to mogoče. Identitete ni treba razkriti zamaskiranim policistom, saj se pokrivala za prikrivanje obraza lahko uporabljajo samo, ko se pričakuje velika nevarnost za policiste. Navadno je to zaradi verjetnosti, da se bodo osumljenci policistom maščevali in bi bilo skregano z zdravo pametjo, da bi od njih kljub temu zahtevali službeno izkaznico.

Pregledi telesnih odprtin samo v zgodbicah

Če se možje v modrem odločijo, da se morate identificirati z osebnim dokumentom, je dobro vedeti, da imajo po pravilih kar velik nabor razlogov, kdaj smejo od posameznika »izvleči« tovrstne informacije. Zadostuje recimo, da s svojim vedenjem policistu dajete znake suma, da imate na vesti kakšen prekršek ali celo kaznivo dejanje. Če poenostavimo: le nenavadno obnašanje ali zadrževanje ob določenem času ali določenem kraju ni dovolj, da policist zahteva identifikacijo, pomemben je sum. Zadošča tudi, da ste podobni komu, ki ga sumijo nečednosti. Večkrat se krešejo tudi mnenja, kdaj lahko policist poleg ostre besede poseže tudi po represivnejših ukrepih. Če policist z ukazom ne uspe vzpostaviti javnega reda, lahko proti osebi, ki se ne podredi njegovemu zakonitemu ukazu, uporabi hujši ukrep, zažvenketajo lahko tudi lisice.

Razne urbane legende o pregledu telesnih odprtin, denimo pri iskanju prepovedanih drog, so povsem iz trte izvite. Policist lahko pod določenimi pogoji sumljivca površinsko pregleda ali odredi, da postopoma sleče posamezna vrhnja oblačila, če zaradi specifičnosti oblačil z otipom ni mogoče zaznati oziroma odkriti orožja, nevarnih predmetov ali snovi, ki bi jih oseba lahko imela v vrhnjih ali spodnjih delih oblačil. Pri tem od osebe ne sme zahtevati, da sleče tudi spodnje perilo. Velja pravilo, da pregled opravlja policist oziroma policistka istega spola, razen če s pregledom ni dobro odlašati.

Prizori, ki so v ameriških akcijah pogosti, so pri nas izjemno redki, se pa zgodijo. Gre za uporabo najbližjega in primernega prevoznega sredstva, ko mora voznik na zahtevo policista predati svoje vozilo. Gre za zakonsko določeno pooblastilo, ki ga policisti uporabijo le izjemoma, in sicer, ko je nujno prijetje storilca kaznivega dejanja, ko je treba prepeljati poškodovanega ali obolelega do ustrezne zdravstvene oskrbe ali opraviti drugo nujno policijsko nalogo, če tega ne morejo storiti drugače.