Ko so našteli 700 strank, so zvodnike prijeli
Po odkritju v Novem mestu so združbo za trgovanje z ženskami prijeli tudi v Celju.
Odpri galerijo
Celjsko-žalska združba je imela v Žalcu stanovanjsko hišo, v katero je naselila večinoma Slovenke, v Celju pa gostinsko-stanovanjski objekt, v katerem so bile Ukrajinke. FOTO: Getty Images/istockphoto
Celje – Skoraj devet mesecev so celjski kriminalisti in uniformirani policisti zbirali dokaze o še enem primeru trgovine z ljudmi in zlorabe prostitucije. Ko so pri ženskah iz Slovenije in Ukrajine v Žalcu in Celju našteli že 700 obiskov, so imeli dovolj. Prijeli so šest državljanov Slovenije in kazensko ovadili tudi podjetje, preko katerega je kriminalna združba poslovala.
Damijan Roškarič, višji kriminalistični inšpektor specialist z Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, s katero policijske uprave v podobnih policijskih preiskavah vedno sodelujejo, pravi, da v Sloveniji vsako leto odkrijejo od štiri do šest podobnih primerov. V povprečju na leto naletijo na 30 žrtev, organizatorje pa ovadijo za 30 do 50 kaznivih dejanj trgovine z ljudmi; v teh primerih z ženskami iz socialno šibkih okolij: »Praviloma jih ne zaklepajo več in ne pretepajo, jih pa spravijo v finančno odvisnost, da se morajo ukvarjati s prostitucijo.«
V tokratnem primeru iz Žalca in Celja so kriminalisti osumljence spremljali od lanskega novembra. »V noči s četrtka na petek smo prostost odvzeli šestim državljanom Slovenije iz Celja, ki so stari od 24 do 66 let. Vsi so že znanci policije, tudi v zvezi s tovrstnimi kaznivimi dejanji,« je povedal Damijan Turk, vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave. Pet so jih odpeljali pred preiskovalnega sodnika, ki je zanje odredil sodni pripor in jih včeraj še zasliševal.
Celjsko-žalska združba je imela v Žalcu stanovanjsko hišo, v katero je naselila večinoma Slovenke, v Celju pa gostinsko-stanovanjski objekt, v katerem so bile Ukrajinke. Te so v Ukrajini novačili za delo plesalk v nočnih lokalih. Ko so prišle v Slovenijo, so jih prepričevali in prisiljevali v prostitucijo, vseh 13 so silili k pitju alkoholnih pijač, da so bile bolj voljne. Polovico zaslužka so morale dajati organizatorjem, imele pa so tudi mesečno normo – vsak mesec so jim morale plačati vsaj 1000 evrov, če tega niso zmogle, je rasel njihov dolg. Strankam so računale od 60 do 180 evrov.
Kriminalisti so s klasičnimi in prikritimi preiskovalnimi dejanji v času preiskave pri ženskah našteli 700 strank, ob koncu preiskave pa so v Žalcu in Celju zasegli tudi dokumentacijo in posnetke videonadzornega sistema v Celju.
»Preiskavo nadaljujemo, saj smo zasegli tudi pištolo z nekaj naboji, kokain in indijsko konopljo, preiskujemo pa tudi sum neupravičenih prehodov državne meje,« je pojasnil Turk. Prav tako še računajo, koliko je združba s kaznivimi dejanji zaslužila.
O podobnem primeru je v petek poročala tudi Policijska uprava Novo mesto, kjer so obravnavali zakonski par iz Štajerske, vendar zadevi nista povezani. Novomeški kriminalisti so ju spremljali od marca in ugotovili, da sta zakonca ponujala spolne storitve treh žensk, dveh iz Srbije in ene iz Ukrajine. Stare so od 20 do 46 let, računale pa so od 40 do 100 evrov. Tako kot v najnovejšem odkritem primeru v Celju sta tudi zakonca v Novem mestu storitve oglaševala na spletnih portalih.
Roškarič pravi, da je Slovenija ciljna država za žrtve trgovine z ljudmi, v teh primerih ženske, s to prepovedano dejavnostjo pa se praviloma ukvarjajo kriminalne združbe in ne posamezniki. Prostitucija je v Sloveniji dekriminalizirana od leta 2003 in tudi uporabnikom spolnih storitev ne grozi pregon, kazniva pa sta trgovina z ljudmi in zvodništvo.
»Žal se le del žensk prepozna kot žrtve trgovine z ljudmi. Zato same ne naznanjajo kaznivih dejanj. Policija jih mora prepoznati sama, kar je za nas poseben izziv. Zato kriminaliste in tudi uniformirane policiste o tej problematiki posebej izobražujemo s pomočjo posebne medresorske delovne skupine,« razlaga Roškarič.
»Samo posamezne ženske se zavedajo svojega položaja in so nam pripravljene tudi kaj povedati, večina pa ne,« dodaja Turk.
V Sloveniji sicer obstaja program za namestitev žrtev trgovine z ljudmi, ki ga izvaja nevladna organizacija, imajo tudi možnost namestitve žrtev. »A namestimo jih lahko le po njihovi volji, v zadnjem primeru v Celju pa te možnosti ni nobena sprejela. Vse tujke so za zdaj v Sloveniji legalno, ostajajo torej tukaj. Če bi sprejele uradni status žrtev, bi lahko ostale v Sloveniji tudi, če ne bi bile v državi zakonito,« še pojasni Roškarič.
Damijan Roškarič, višji kriminalistični inšpektor specialist z Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, s katero policijske uprave v podobnih policijskih preiskavah vedno sodelujejo, pravi, da v Sloveniji vsako leto odkrijejo od štiri do šest podobnih primerov. V povprečju na leto naletijo na 30 žrtev, organizatorje pa ovadijo za 30 do 50 kaznivih dejanj trgovine z ljudmi; v teh primerih z ženskami iz socialno šibkih okolij: »Praviloma jih ne zaklepajo več in ne pretepajo, jih pa spravijo v finančno odvisnost, da se morajo ukvarjati s prostitucijo.«
Žrtve Slovenke in Ukrajinke
V tokratnem primeru iz Žalca in Celja so kriminalisti osumljence spremljali od lanskega novembra. »V noči s četrtka na petek smo prostost odvzeli šestim državljanom Slovenije iz Celja, ki so stari od 24 do 66 let. Vsi so že znanci policije, tudi v zvezi s tovrstnimi kaznivimi dejanji,« je povedal Damijan Turk, vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave. Pet so jih odpeljali pred preiskovalnega sodnika, ki je zanje odredil sodni pripor in jih včeraj še zasliševal.
Celjsko-žalska združba je imela v Žalcu stanovanjsko hišo, v katero je naselila večinoma Slovenke, v Celju pa gostinsko-stanovanjski objekt, v katerem so bile Ukrajinke. Te so v Ukrajini novačili za delo plesalk v nočnih lokalih. Ko so prišle v Slovenijo, so jih prepričevali in prisiljevali v prostitucijo, vseh 13 so silili k pitju alkoholnih pijač, da so bile bolj voljne. Polovico zaslužka so morale dajati organizatorjem, imele pa so tudi mesečno normo – vsak mesec so jim morale plačati vsaj 1000 evrov, če tega niso zmogle, je rasel njihov dolg. Strankam so računale od 60 do 180 evrov.
Levo Damijan Turk, vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje, ob njem Damijan Roškarič, višji kriminalistični inšpektor specialist z Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi. FOTO: Brane Piano
Kriminalisti so s klasičnimi in prikritimi preiskovalnimi dejanji v času preiskave pri ženskah našteli 700 strank, ob koncu preiskave pa so v Žalcu in Celju zasegli tudi dokumentacijo in posnetke videonadzornega sistema v Celju.
»Preiskavo nadaljujemo, saj smo zasegli tudi pištolo z nekaj naboji, kokain in indijsko konopljo, preiskujemo pa tudi sum neupravičenih prehodov državne meje,« je pojasnil Turk. Prav tako še računajo, koliko je združba s kaznivimi dejanji zaslužila.
Novomeški primer
O podobnem primeru je v petek poročala tudi Policijska uprava Novo mesto, kjer so obravnavali zakonski par iz Štajerske, vendar zadevi nista povezani. Novomeški kriminalisti so ju spremljali od marca in ugotovili, da sta zakonca ponujala spolne storitve treh žensk, dveh iz Srbije in ene iz Ukrajine. Stare so od 20 do 46 let, računale pa so od 40 do 100 evrov. Tako kot v najnovejšem odkritem primeru v Celju sta tudi zakonca v Novem mestu storitve oglaševala na spletnih portalih.
- 700 strank so našteli policisti v 9 mesecih.
- 13 Slovenk in Ukrajink je spolne storitve ponujalo v Žalcu in Celju.
- Ženske, ki so žrtve trgovine z ljudmi, se praviloma ne prepoznajo kot žrtve in odklonijo zaščito.
Roškarič pravi, da je Slovenija ciljna država za žrtve trgovine z ljudmi, v teh primerih ženske, s to prepovedano dejavnostjo pa se praviloma ukvarjajo kriminalne združbe in ne posamezniki. Prostitucija je v Sloveniji dekriminalizirana od leta 2003 in tudi uporabnikom spolnih storitev ne grozi pregon, kazniva pa sta trgovina z ljudmi in zvodništvo.
Pomoč zavračajo
»Žal se le del žensk prepozna kot žrtve trgovine z ljudmi. Zato same ne naznanjajo kaznivih dejanj. Policija jih mora prepoznati sama, kar je za nas poseben izziv. Zato kriminaliste in tudi uniformirane policiste o tej problematiki posebej izobražujemo s pomočjo posebne medresorske delovne skupine,« razlaga Roškarič.
»Samo posamezne ženske se zavedajo svojega položaja in so nam pripravljene tudi kaj povedati, večina pa ne,« dodaja Turk.
V Sloveniji sicer obstaja program za namestitev žrtev trgovine z ljudmi, ki ga izvaja nevladna organizacija, imajo tudi možnost namestitve žrtev. »A namestimo jih lahko le po njihovi volji, v zadnjem primeru v Celju pa te možnosti ni nobena sprejela. Vse tujke so za zdaj v Sloveniji legalno, ostajajo torej tukaj. Če bi sprejele uradni status žrtev, bi lahko ostale v Sloveniji tudi, če ne bi bile v državi zakonito,« še pojasni Roškarič.
