Konci tedna so za motoriste najnevarnejši
Vzpostavili so se pogoji, da mnogi motoristi začnejo sezono, kar pomeni večje tveganje za nesreče.
Odpri galerijo
Ob trku so posledice za motoriste lahko kaj hitro usodne. Foto Bakal Oste
Ljubljana - Odprava vladnega ukrepa o prepovedi gibanja zunaj občine stalnega ali začasnega prebivališča in podaljšan praznični konec tedna, bo na ceste bržkone pognal mnoge motoriste. Ker to pomeni tudi povečano tveganje za nesreče, na agenciji za varnost prometa opozarjajo na previdnost in predvsem upoštevanje cestnoprometnih predpisov.
V zadnjih tednih je bilo zaradi manjšega prometa zaznati tudi manj policistov, ki tako preventivno kot z izrekom sankcij skrbijo za prometno varnosti, zato bo pri marsikomu zdaj lahko varljiv občutek, da ga policisti ne bo zalotili pri prekršku.
Vremenska napoved je ta hip verjetno edina, ki bo marsikoga odvrnila od želje, da začne motoristično sezono. Ta je bila zaradi epidemije letos okrnjena, saj so mnogi motorji zaradi vladnega odloka o omejenem gibanju podaljšali zimsko spanje.
Dosledno upoštevanje predpisov
Agencija za varnost prometa opozarja, da odprava omejitve gibanja zunaj občinskih meja in rahljanje ukrepov ne pomeni, da se lahko rahlja odnos motoristov ter drugih udeležencev v prometu do cestnoprometnih predpisov.
"Ti ostajajo enaki kot prej, zato jih je potrebno dosledno spoštovati. Motoriste, mopediste in kolesarje agencija poziva k odgovornemu vedenju v prometu, ostale udeležence v prometu pa opozarja na njihovo povečano število na cesti, še posebej ob lepem vremenu. Neprilagojena hitrost pri voznikih enoslednih motornih botruje najhujšim posledicam prometnih nesreč," so zapisali.
Najbolj črni sobotni in nedeljski popoldnevi
Podatki iz analize enoslednih motornih vozil za petletno obdobje 2014-2019 kažejo, da je bilo število prometnih nesreč z udeležbo enoslednih motornih vozil največje ob koncih tedna oziroma med petkom in nedeljo. Najmanj prometnih nesreč pa je bilo v prvih dnevih tedna oziroma med ponedeljkom in sredo.
Število umrlih je bilo prav tako največje ob koncih tedna oziroma ob sobotah (24 umrlih) in nedeljah (26 umrlih). Največ prometnih nesreč z udeležbo voznikov enoslednih motornih vozil se je pripetilo v popoldanskem času med 16. – 18. uro in med 14. – 16. uro. Število umrlih je najvišje tudi v popoldanskem oziroma pozno popoldanskem terminu – med 18. in 20. uro (21 umrlih) ter med 18. – 20. uro in 20. – 22. (20 umrlih).
Nesreče voznikov enoslednih motornih vozil so torej pogostejše ob koncih tedna, v popoldanskem času, kar je predvsem povezano z življenjskim slogom voznikov enoslednih motornih vozil ter odnosa to motornih koles – vožnja z motornim kolesom je prej hobi kot nuja.
Ravnajte samozaščitno
Motoristi in mopedisti morajo še dodatno poskrbeti za svojo varnost, preveriti brezhibno delovanje motorja, dosledno uporabljati zaščitno opremo in čelado, prilagoditi hitrost vožnje razmeram na cesti, oziroma upoštevati omejitev hitrosti. Pri tem naj nosijo svetla odsevna oblačila in imajo vedno prižgane luči. Tudi sposobnost obvladovanja motorja v nekaj mesecih nekoliko upade.
Na cestah tudi kolesarji
Na cestah je bilo predvsem v sončnem aprilu videti že veliko kolesarjev, saj so si ti dovolj rekreacijskih poti našli tudi znotraj domače občine. Kot motoristi, se morajo tudi kolesarji zavedati, da mora biti kolo varno za udeležbo v prometu.
Kolesarji naj preverijo delovanje zavor, sprednje in zadnje luči ter zvonca, ustrezno naj napolnijo pnevmatike in poskrbijo, da so odsevniki ustrezno nameščeni. Uporabljajo naj kolesarsko zaščitno čelado, ki pomembno prispeva k večji varnosti, saj zmanjšuje težo posledic in poškodb glave od 40 do kar 70 odstotkov.
Nosijo naj svetla, odsevna oblačila, med kolesarjenjem pa naj nikdar ne uporabljajo mobilnega telefona ali slušalk. Dosledno naj spoštujejo vsa prometna pravila in razmere na cesti ter se ne izpostavljajo tvegani vožnji.
Ob tem vsekakor velja spomniti močnejše udeležence v prometu, da so motoristi in kolesarji manj vidni in ob trku v primerjavi z vozniki ali potniki v avtomobilih mnogo bolj ranljivi, zato naj se tega na cesti ves čas zavedajo.
V zadnjih tednih je bilo zaradi manjšega prometa zaznati tudi manj policistov, ki tako preventivno kot z izrekom sankcij skrbijo za prometno varnosti, zato bo pri marsikomu zdaj lahko varljiv občutek, da ga policisti ne bo zalotili pri prekršku.
Vremenska napoved je ta hip verjetno edina, ki bo marsikoga odvrnila od želje, da začne motoristično sezono. Ta je bila zaradi epidemije letos okrnjena, saj so mnogi motorji zaradi vladnega odloka o omejenem gibanju podaljšali zimsko spanje.
Dosledno upoštevanje predpisov
Agencija za varnost prometa opozarja, da odprava omejitve gibanja zunaj občinskih meja in rahljanje ukrepov ne pomeni, da se lahko rahlja odnos motoristov ter drugih udeležencev v prometu do cestnoprometnih predpisov.
"Ti ostajajo enaki kot prej, zato jih je potrebno dosledno spoštovati. Motoriste, mopediste in kolesarje agencija poziva k odgovornemu vedenju v prometu, ostale udeležence v prometu pa opozarja na njihovo povečano število na cesti, še posebej ob lepem vremenu. Neprilagojena hitrost pri voznikih enoslednih motornih botruje najhujšim posledicam prometnih nesreč," so zapisali.
Najbolj črni sobotni in nedeljski popoldnevi
Podatki iz analize enoslednih motornih vozil za petletno obdobje 2014-2019 kažejo, da je bilo število prometnih nesreč z udeležbo enoslednih motornih vozil največje ob koncih tedna oziroma med petkom in nedeljo. Najmanj prometnih nesreč pa je bilo v prvih dnevih tedna oziroma med ponedeljkom in sredo.
Število umrlih je bilo prav tako največje ob koncih tedna oziroma ob sobotah (24 umrlih) in nedeljah (26 umrlih). Največ prometnih nesreč z udeležbo voznikov enoslednih motornih vozil se je pripetilo v popoldanskem času med 16. – 18. uro in med 14. – 16. uro. Število umrlih je najvišje tudi v popoldanskem oziroma pozno popoldanskem terminu – med 18. in 20. uro (21 umrlih) ter med 18. – 20. uro in 20. – 22. (20 umrlih).
Nesreče voznikov enoslednih motornih vozil so torej pogostejše ob koncih tedna, v popoldanskem času, kar je predvsem povezano z življenjskim slogom voznikov enoslednih motornih vozil ter odnosa to motornih koles – vožnja z motornim kolesom je prej hobi kot nuja.
Ravnajte samozaščitno
Motoristi in mopedisti morajo še dodatno poskrbeti za svojo varnost, preveriti brezhibno delovanje motorja, dosledno uporabljati zaščitno opremo in čelado, prilagoditi hitrost vožnje razmeram na cesti, oziroma upoštevati omejitev hitrosti. Pri tem naj nosijo svetla odsevna oblačila in imajo vedno prižgane luči. Tudi sposobnost obvladovanja motorja v nekaj mesecih nekoliko upade.
Na cestah tudi kolesarji
Na cestah je bilo predvsem v sončnem aprilu videti že veliko kolesarjev, saj so si ti dovolj rekreacijskih poti našli tudi znotraj domače občine. Kot motoristi, se morajo tudi kolesarji zavedati, da mora biti kolo varno za udeležbo v prometu.
Kolesarji naj preverijo delovanje zavor, sprednje in zadnje luči ter zvonca, ustrezno naj napolnijo pnevmatike in poskrbijo, da so odsevniki ustrezno nameščeni. Uporabljajo naj kolesarsko zaščitno čelado, ki pomembno prispeva k večji varnosti, saj zmanjšuje težo posledic in poškodb glave od 40 do kar 70 odstotkov.
Nosijo naj svetla, odsevna oblačila, med kolesarjenjem pa naj nikdar ne uporabljajo mobilnega telefona ali slušalk. Dosledno naj spoštujejo vsa prometna pravila in razmere na cesti ter se ne izpostavljajo tvegani vožnji.
Ob tem vsekakor velja spomniti močnejše udeležence v prometu, da so motoristi in kolesarji manj vidni in ob trku v primerjavi z vozniki ali potniki v avtomobilih mnogo bolj ranljivi, zato naj se tega na cesti ves čas zavedajo.
