Kriminalisti prijeli združbo organizatorjev prostitucije
V času preiskave je spolne usluge najmanj 700 strankam nudilo devet državljank Ukrajine in štiri državljanke Slovenije.
Odpri galerijo
Vodja celjskih kriminalistov Damjan Turk in višji kriminalistični inšpektor iz generalne policijske uprave Damijan Roškarič sta na novinarski konferenci predstavila podrobnosti kriminalistične preiskave FOTO: PU Celje
Celjski kriminalisti v noči iz četrtka na petek po skoraj devetmesečni preiskavi opravili več hišnih preiskav in odvzeli prostor šestim osebam, osumljenim kaznivih dejanj povezanih s prostitucijo in trgovino z ljudmi. Vsi osumljeni so slovenski državljani, stari od 24 do 66 let.
Pri hišnih preiskavah so osumljenim zasegli pištolo z naboji, manjšo količino kokaina in konopljo, video nadzorni sistem s katerim so osumljenci kontrolirali dekleta v gostinskem lokalu ter poslovno dokumentacijo gospodarske družbe, v okviru katere so osumljenci organizirali kazniva dejanja.
V preiskavi je bilo ugotovljeno, da so osumljenci prostitucijo organizirali tako, da so na območju Žalca opremili stanovanjsko hišo. Sprva so dekleta novačili iz Slovenije, nato pa tudi iz Ukrajine. Le ta so večinoma prihajala iz socialno šibkih okolij z neurejenimi razmerami. S pretvezo, da bodo opravljale delo plesalk v nočnih lokalih, so jih pripeljali in nastanili v gostinsko stanovanjskem objektu na območju Celja in jih prisiljevali k nudenju spolnih uslug proti plačilu. V mnogih primerih so jih silili tudi k prekomernem uživanju alkoholnih pijač, da so nato v opitem stanju nudila spolne usluge.
V času preiskave je spolne usluge najmanj 700 strankam nudilo devet državljank Ukrajine in štiri državljanke Slovenije. Polovico zaslužka so zadržali osumljenci. Dekletom so zastavili višino mesečnega zaslužka, ki so ga morale doseči, običajno okoli tisoč evrov. V kolikor ga niso dosegle so morale razliko poravnati same. Cena spolnih uslug je znašala od 60 do 180 evrov. Pridobljeno premoženjsko korist osumljenih policisti še ugotavljamo.
Osumljeni so zavajali tudi upravne organe v Sloveniji v postopkih izdaje dovoljenj za delo in prebivanja deklet.
Policisti so za skupno petnajst kaznivih dejanj trgovine z ljudmi in zlorabe prostitucije kazensko ovadili osem fizičnih oseb in eno pravno osebo. Pet oseb so v soboto privedli k preiskovalnem sodniku Okrožnega sodišča v Celju, ki je zanje odredil sodno pridržanje.
Policija ugotavlja, da se Slovenija na področju trgovine z ljudmi pojavlja kot ciljna država za državljanke tretjih držav iz vzhodne in jugovzhodne Evrope, ki so v Sloveniji izkoriščane v povezavi s prostitucijo (Ukrajina, Moldavije in Srbija) in za dekleta iz območja EU (Madžarska, Slovaška), ki v Sloveniji nimajo urejenega začasnega prebivanja, niti niso zaposlene in ustrezno socialno in zdravstveno zavarovane.
V povezavi z omenjeno problematiko policisti poudarjajo, da storilci z zlorabo odvisnega in podrejenega položaja domnevnih žrtev ter z zlorabo ranljivosti žrtev dosežejo podreditev in vdajanje v prostitucijo. Ugotavlja se, da storilci dekleta ne prisiljujejo v prostitucijo z uporabo fizične sile in z omejevanjem gibanja, temveč za njihov nadzor uporabljajo prefinjene metode ekonomskega prisiljevanja oziroma spravljanja v finančno odvisnosti, kot na primer s finančnim kaznovanjem za nespoštovanje hišnega reda in pravil na delovnem mestu, fiktivno minimalno plačo, vračilom dolga, ki je nastal s pridobitvijo delovnega dovoljenja in prihodom v Slovenijo in podobno.
Pri hišnih preiskavah so osumljenim zasegli pištolo z naboji, manjšo količino kokaina in konopljo, video nadzorni sistem s katerim so osumljenci kontrolirali dekleta v gostinskem lokalu ter poslovno dokumentacijo gospodarske družbe, v okviru katere so osumljenci organizirali kazniva dejanja.
V preiskavi je bilo ugotovljeno, da so osumljenci prostitucijo organizirali tako, da so na območju Žalca opremili stanovanjsko hišo. Sprva so dekleta novačili iz Slovenije, nato pa tudi iz Ukrajine. Le ta so večinoma prihajala iz socialno šibkih okolij z neurejenimi razmerami. S pretvezo, da bodo opravljale delo plesalk v nočnih lokalih, so jih pripeljali in nastanili v gostinsko stanovanjskem objektu na območju Celja in jih prisiljevali k nudenju spolnih uslug proti plačilu. V mnogih primerih so jih silili tudi k prekomernem uživanju alkoholnih pijač, da so nato v opitem stanju nudila spolne usluge.
V času preiskave je spolne usluge najmanj 700 strankam nudilo devet državljank Ukrajine in štiri državljanke Slovenije. Polovico zaslužka so zadržali osumljenci. Dekletom so zastavili višino mesečnega zaslužka, ki so ga morale doseči, običajno okoli tisoč evrov. V kolikor ga niso dosegle so morale razliko poravnati same. Cena spolnih uslug je znašala od 60 do 180 evrov. Pridobljeno premoženjsko korist osumljenih policisti še ugotavljamo.
Osumljeni so zavajali tudi upravne organe v Sloveniji v postopkih izdaje dovoljenj za delo in prebivanja deklet.
Slovenija ciljna država, kamor prihajajo žrtve
Policisti so za skupno petnajst kaznivih dejanj trgovine z ljudmi in zlorabe prostitucije kazensko ovadili osem fizičnih oseb in eno pravno osebo. Pet oseb so v soboto privedli k preiskovalnem sodniku Okrožnega sodišča v Celju, ki je zanje odredil sodno pridržanje.
Policija je v letu 2017 obravnavala 10 primerov kaznivih dejanj zlorabe prostitucije in 67 primerov trgovine z ljudmi. V letu 2016 je bilo 31 obravnavanih primerov trgovine z ljudmi.
Policija ugotavlja, da se Slovenija na področju trgovine z ljudmi pojavlja kot ciljna država za državljanke tretjih držav iz vzhodne in jugovzhodne Evrope, ki so v Sloveniji izkoriščane v povezavi s prostitucijo (Ukrajina, Moldavije in Srbija) in za dekleta iz območja EU (Madžarska, Slovaška), ki v Sloveniji nimajo urejenega začasnega prebivanja, niti niso zaposlene in ustrezno socialno in zdravstveno zavarovane.
V povezavi z omenjeno problematiko policisti poudarjajo, da storilci z zlorabo odvisnega in podrejenega položaja domnevnih žrtev ter z zlorabo ranljivosti žrtev dosežejo podreditev in vdajanje v prostitucijo. Ugotavlja se, da storilci dekleta ne prisiljujejo v prostitucijo z uporabo fizične sile in z omejevanjem gibanja, temveč za njihov nadzor uporabljajo prefinjene metode ekonomskega prisiljevanja oziroma spravljanja v finančno odvisnosti, kot na primer s finančnim kaznovanjem za nespoštovanje hišnega reda in pravil na delovnem mestu, fiktivno minimalno plačo, vračilom dolga, ki je nastal s pridobitvijo delovnega dovoljenja in prihodom v Slovenijo in podobno.
