Lov za neveljavnimi vozniškimi dovoljenji in izbrisanimi točkami

Ljubljana – Strokovnjaki so zadnje dni preigravali možnosti, s katerimi bi z najmanj birokratskimi zapleti v upravnih postopkih dokazali neveljavnost vozniškega izpita ali posameznega tečaja (varne vožnje, izbris kazenskih točk), če bi se izkazalo, da so vozniki izigrali zakon.

V javnosti še vedno odmeva razkritje policije, da se po cestah vozi približno 150 najhujših kršiteljev cestnoprometnih predpisov, ki so si udeležbo na cesti dobesedno kupili. Med 1200 in 1700 evri so odšteli za vse potrebno za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja. Več tisoč pa je takšnih, ki bi morali po zakonu za pridobitev ali podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja opraviti tečaj varne vožnje, a so potrdilo o tem le kupili na črnem trgu. Podoben manever so zaznali tudi pri opravljanju edukacijskih delavcih pri izbrisu kazenskih točk.

Ker se do zadnjega ni vedelo, kakšna sankcija (poleg uvedbe kazenskega postopka) lahko doleti kršitelje, je to danes razkril Bojan Žlender, v. d. generalnega direktorja direktorata za promet. Med tremi možnosti so se odločili za ugotavljanje ničnosti odločb, saj menijo, da v tem primeru še najlažje izpeljejo vse postopke. A pot bo trnova, saj avtomatizma ne bo, upravni postopek pa se bo izvajal vzporedno s kazenskim.

Po Žlendrovih besedah so se s pristojnimi službami dogovorili, da policija oziroma tožilstvo o posameznikih, ki so se utemeljeno znašli pod drobnogledom preiskovalcev, obvestita ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ti pa pozneje posamezne upravne enote. Poudaril je, da nikakor noče s prstom pokazati na krivca za nastale razmere, ampak je dvignil roke od zakona o voznikih, ki ureja to področje. Čeprav so se pred leti, ko so prevetrili cestnoprometno zakonodajo, pristojni radi pohvalili, da smo se postavili ob bok razvitim evropskim državam, kjer to področje ureja ministrstvo, pristojno za promet, je Žlender presenetil, da so zakon v celoti pripravili na ministrstvu za notranje zadeve.

Očitki so leteli tudi na javno Agencijo za varnost v prometu (AVP), češ da je področje avtošol v njihovi pristojnosti in zakaj niso prej ukrepali, če so vedeli za hude nepravilnosti. Tako Žlender kot Igor Velov, v. d. direktorja AVP, sta poudarila, da so bili o sumih nepravilnosti res obveščeni, ampak so se dogovorili, da ne bodo storili ničesar, saj bi s tem lahko ogrozili zahtevno kriminalistično preiskavo.

Za sporna izvajanja varne vožnje na poligonu v Avstriji (zaradi česar se je v kazenskem postopku znašel celo zaposleni na AVP) pa pravi, da so na agenciji še vedno prepričani, da sam kraj opravljanja ni problematičen, težava je, ker tečaja sploh niso opravili.

Velov je povedal, da bodo predlagali spremembo zakonodaje in tako zaostrili pogoje za pridobitev pooblastil (šol vožnje in izvajanja tečajev), po drugi strani pa omogočili lažji odvzem pooblastil. Odločen je narediti red znotraj agencije in ukrepati proti pooblaščenim organizacijam.