Mati jeseniške deklice še na vrhovno sodišče
Višji sodniki potrdili 23-letno zaporno kazen za Sando Alibabić in 21-letno za Mirzana Jakupija.
Odpri galerijo
Sanda Alibabić (desno) z odvetnico Darjo Roblek Foto: Marko Feist
Kranj – Sanda Alibabić bo zaradi povzročitve številnih poškodb dveletni hčeri Arini, ki je junija predlani za posledicami teh umrla, v zaporu presedela 23 let, njen partner Mirzan Jakupi pa 21. Sodbo kranjskega okrožnega sodišča je potrdilo tudi Višje sodišče v Ljubljani.
Visoki zaporni kazni sta dobila zaradi zanemarjanja dveletne Arine, v javnosti znane kot jeseniške deklice, in surovega ravnanja z njo ter večkratnih povzročitev lahkih, hudih in zelo hudih telesnih poškodb ter za povzročitev posebno hudih poškodb, ki so pripeljale do smrti. Čeprav je tožilka za oba obtožena predlagala 21 let zapora, je sodnica Milena Turuk Alibabićevo kaznovala strožje, saj bi morala ukrepati kot mati. Zagovornika obtoženih Darja Roblek in Damijan Pavlin sta v pritožbah navedla več pomislekov o sodbi okrožne sodnice, vendar višjih sodnikov z argumenti nista prepričala. Predsednica kranjskega okrožnega sodišča Janja Roblek je potrdila, da so ti »v celoti potrdili sodbo sodišča prve stopnje«.
Odvetnik Pavlin, za katerega je bilo zastopanje Jakupija »zelo zahtevno« odvetniško delo, je po prejemu sodbe dejal, da se bo o morebitni uporabi izrednega pravnega sredstva, to je zahtevi za varstvo zakonitosti, še odločil. Odločno pa vložitev izrednega pravnega sredstva napoveduje odvetnica Darja Roblek.
Pri tako visoki kazni je treba izčrpati vse možnosti presoje in dobiti pravni standard o sostorilstvu, je dejala Roblekova in napovedala nadaljevanje postopka na vrhovnem sodišču. V postopku je bil ves čas v ospredju problem obtožbe in definicije »garantne dolžnosti skozi sostorilstvo«, je opozorila in dodala, da je sodne prakse z garantno dolžnostjo staršev ali oseb, ki so dolžne varovati otroke, malo. Zato bo treba ali določiti stališča ali morda celo spremeniti določbe kazenske zakonodaje, je poudarila. Odvetnica tako vztraja pri pomislekih, ki jih je izrazila že po razglasitvi prvostopenjske sodbe in nato s pritožbo na višje sodišče, in sicer da sodišče ni nedvoumno ugotovilo, kateri od obsojencev je zagrešil katero od kaznivih dejanj in kateri je opustil dolžno ravnanje. Kako je lahko kdo obtožen sostorilstva oziroma opustitve dolžnega ravnanja, če ga takrat ni bilo doma in je bil v službi, se sprašuje Roblekova, ki je opozorila, da gre za zahtevno pravniško vprašanje. Dejala je še, da so sodniki presojali na podlagi posledic dejanj, o teh so se izrekali tudi izvedenci.
Pravnomočna sodba je novo pravno dejstvo tudi za jeseniški center za socialno delo, ki je pred dobrim letom, ko je Sanda Alibabić rodila dečka, čigar oče je Mirzan Jakupi, otroka odvzela materi in ga oddala v rejniško družino. Ddirektorica centra Anita Bregar pravi, da je šele pravnomočna sodba osnova za nadaljnje postopke za morebitni odvzem roditeljskih pravic. CSD je eden od možnih predlagateljev ukrepa, je pojasnila in dodala, da o tem ne odloča center, ampak sodišče. Zdaj leto dni star deček se v rejniški družini dobro razvija in je zdrav, je še povedala Bregarjeva.
Jakupi je že na Dobu, saj je izkoristil možnost predhodnega nastopa zaporne kazni, je pojasnila Janja Roblek, medtem ko bo Alibabićeva po pravnomočnosti sodbe premeščena iz pripora v zaporni oddelek zapora za ženske na Igu. Jakupija so v priporu na Povšetovi v Ljubljani sopriporniki pretepli, zato so ga izolirali, je povedala Roblekova, medtem ko si je Alibabićeva v priporu sobo delila z ukrajinsko pripornico in ni bila izpostavljena nasilju sopripornic.
Za preprečitev tovrstnega nasilja zapornikom lahko zagotovijo varnost s tem, da gredo na sprehod sami, so sami v sobi in podobno. Znano je, da so v zaporniški hierarhiji obsojeni zaradi zlorabe otrok ali nasilja nad najmlajšimi na najnižji ravni.
Visoki zaporni kazni sta dobila zaradi zanemarjanja dveletne Arine, v javnosti znane kot jeseniške deklice, in surovega ravnanja z njo ter večkratnih povzročitev lahkih, hudih in zelo hudih telesnih poškodb ter za povzročitev posebno hudih poškodb, ki so pripeljale do smrti. Čeprav je tožilka za oba obtožena predlagala 21 let zapora, je sodnica Milena Turuk Alibabićevo kaznovala strožje, saj bi morala ukrepati kot mati. Zagovornika obtoženih Darja Roblek in Damijan Pavlin sta v pritožbah navedla več pomislekov o sodbi okrožne sodnice, vendar višjih sodnikov z argumenti nista prepričala. Predsednica kranjskega okrožnega sodišča Janja Roblek je potrdila, da so ti »v celoti potrdili sodbo sodišča prve stopnje«.
Pravni standard o sostorilstvu pred vrhovnimi sodniki
Odvetnik Pavlin, za katerega je bilo zastopanje Jakupija »zelo zahtevno« odvetniško delo, je po prejemu sodbe dejal, da se bo o morebitni uporabi izrednega pravnega sredstva, to je zahtevi za varstvo zakonitosti, še odločil. Odločno pa vložitev izrednega pravnega sredstva napoveduje odvetnica Darja Roblek.
Pri tako visoki kazni je treba izčrpati vse možnosti presoje in dobiti pravni standard o sostorilstvu, je dejala Roblekova in napovedala nadaljevanje postopka na vrhovnem sodišču. V postopku je bil ves čas v ospredju problem obtožbe in definicije »garantne dolžnosti skozi sostorilstvo«, je opozorila in dodala, da je sodne prakse z garantno dolžnostjo staršev ali oseb, ki so dolžne varovati otroke, malo. Zato bo treba ali določiti stališča ali morda celo spremeniti določbe kazenske zakonodaje, je poudarila. Odvetnica tako vztraja pri pomislekih, ki jih je izrazila že po razglasitvi prvostopenjske sodbe in nato s pritožbo na višje sodišče, in sicer da sodišče ni nedvoumno ugotovilo, kateri od obsojencev je zagrešil katero od kaznivih dejanj in kateri je opustil dolžno ravnanje. Kako je lahko kdo obtožen sostorilstva oziroma opustitve dolžnega ravnanja, če ga takrat ni bilo doma in je bil v službi, se sprašuje Roblekova, ki je opozorila, da gre za zahtevno pravniško vprašanje. Dejala je še, da so sodniki presojali na podlagi posledic dejanj, o teh so se izrekali tudi izvedenci.
Deček se v rejniški družini dobro razvija
Pravnomočna sodba je novo pravno dejstvo tudi za jeseniški center za socialno delo, ki je pred dobrim letom, ko je Sanda Alibabić rodila dečka, čigar oče je Mirzan Jakupi, otroka odvzela materi in ga oddala v rejniško družino. Ddirektorica centra Anita Bregar pravi, da je šele pravnomočna sodba osnova za nadaljnje postopke za morebitni odvzem roditeljskih pravic. CSD je eden od možnih predlagateljev ukrepa, je pojasnila in dodala, da o tem ne odloča center, ampak sodišče. Zdaj leto dni star deček se v rejniški družini dobro razvija in je zdrav, je še povedala Bregarjeva.
Jakupi je že na Dobu, saj je izkoristil možnost predhodnega nastopa zaporne kazni, je pojasnila Janja Roblek, medtem ko bo Alibabićeva po pravnomočnosti sodbe premeščena iz pripora v zaporni oddelek zapora za ženske na Igu. Jakupija so v priporu na Povšetovi v Ljubljani sopriporniki pretepli, zato so ga izolirali, je povedala Roblekova, medtem ko si je Alibabićeva v priporu sobo delila z ukrajinsko pripornico in ni bila izpostavljena nasilju sopripornic.
Za preprečitev tovrstnega nasilja zapornikom lahko zagotovijo varnost s tem, da gredo na sprehod sami, so sami v sobi in podobno. Znano je, da so v zaporniški hierarhiji obsojeni zaradi zlorabe otrok ali nasilja nad najmlajšimi na najnižji ravni.
