Meglič do dela odškodnine poskuša priti z izvršbo, a tudi to ne gre gladko

Sodišče je na predlog Stanislava Megliča izdalo sklep o rubežu, a je Marija Šeme Baričevič vložila ugovor
Objavljeno
12. julij 2018 06.00
Posodobljeno
12. julij 2018 09.39
Stanislav Meglič že dolga leta obiskuje sodno palačo. FOTO: Aleš Černivec
Ljubljana – Od napada podivjanih bulmastifov na Stanislava Brasa Megliča je minilo dobrih ducat let, žrtev pasjih čekanov pa še vedno čaka na del odškodnine, ki mu jo je prisodilo sodišče. Do dela odškodnine oziroma denarnega obliža za premoženjsko škodo poskuša priti z izvršbo, a se je tudi ta postopek zavlekel zaradi čakanja na izvedenska mnenja v zvezi z ugovorom zoper sklep o izvršbi.

Sodišče je Megliču, ki so ga štirje bulmastifi pogrizli 15. marca 2006 na Oražnovi ulici na ljubljanskem Viču, za nepremoženjsko škodo pravnomočno prisodilo 86.000 evrov odškodnine (kar je tudi dobil izplačano), za materialno škodo (plačilo stroškov za nego, izgubljeni osebni dohodek) pa mu je namenilo 16.368 evrov, vse zapadle mesečne rente v skupnem znesku 25.867 evrov, vse z zamudnimi obrestmi, ter mesečno rento 374 evrov. »Imam pravnomočno in izvršljivo sodbo, ki jo lahko obesim na steno,« pravi Meglič, ki pravi, da od prisojene odškodnine za materialno škodo ni dobil še nič, čeprav je sodba pravnomočna od julija 2015. »Ogorčen sem, da toliko let traja ta postopek. To je nedopustno,« dodaja Meglič, ki je prepričan, da pravosodje ne deluje.
 

Izvedenci o vrednosti imetja


Iz odvetniške pisarne Zakonjšek, kjer zastopajo Marijo Šeme Baričevič, mater in dedinjo Saše Baričeviča (njegovi trije bulmastifi so ga 2. februarja 2010 pogrizli do smrti), odgovarjajo, da je Meglič doslej dobil za nepremoženjsko škodo izplačanih 156 tisoč evrov in 38.000 evrov iz naslova stroškov zdravljenja. »S tem je v celoti izčrpana vrednost zapuščine,« pojasnjujejo.

A je Meglič prepričan, da je podedovanega premoženja še vedno toliko, da bi mu lahko poplačala še preostanek odškodnine. Zato je oktobra 2015 proti Šeme Baričevičevi vložil predlog za izvršbo; sodišče mu je (delno) sledilo in izdalo sklep o izvršbi na pokojnino Baričevičeve oziroma njen bančni račun (po naših podatkih za dobrih 45 tisočakov glavnice z obrestmi in 23 tisoč evrov pravdnih stroškov).

Zastopniki Baričevičeve so zoper tak sklep vložili ugovor, o katerem pa še ni odločeno. Trenutno je postopek v fazi reševanja ugovora, saj je bilo za rešitev ugovora treba postaviti izvedenca za cenitev nepremičnin, izvedenca za vrednotenje podjetij in izvedenca za ocenitev vrednosti opreme. »Izvedenci so svoja mnenja že podali, izvedenec gradbene stroke, ki je ocenjeval vrednost opreme in poslovnih prostorov, pa mora mnenje še dopolniti. Sodišče pa bo po lastni presoji morebiti izvedlo še narok, kjer bo zaslišalo stranke in morebiti tudi izvedenca,« pojasnjujejo v odvetniški družbi Matoz, ki zastopa Megliča.
 

Prepisano premoženje


Prav tako še poteka pravdni postopek v zvezi s pogodbo o preužitku, sklenjeni med Deo Baričevič in Marijo Šeme Baričevič, ki jo Meglič izpodbija na sodišču. V odvetniški pisarni Zakonjšek v zvezi s tem postopkom odgovarjajo, da pogodba o preužitku med Deo Baričevič in njeno materjo predstavlja njuno prosto svobodno voljo, je popolnoma legitimna in sta z njo pogodbeni stranki uredili njun odnos. »Pogodba se nanaša na njuno zasebno življenje in zato ni podan interes javnosti za poročanje o tej temi,« dodajajo.

A smo mediji že poročali, da Meglič s tožbo izpodbija pogodbo o preužitku v znesku 355.276 evrov, s katero je Marija Šeme Baričevič svoje premoženje z zapuščino po pokojnem sinu 8. maja 2015 prenesla na svojo hčer. Meglič je prepričan, da je ta nična, češ da je bila sklenjena z izključnim namenom, da bi se mu kot upniku po pokojnem Baričeviču in njegovi pokojni partnerici Zori Roter onemogočilo poplačilo njegove terjatve. Dea Baričevič se je v pogodbi zavezala, da bo v zameno za preneseno premoženje materi zagotavljala vso potrebno oskrbo, skrbela za čiščenje in ustrezno vzdrževanje prostorov, po potrebi poskrbela za njeno nego in zdravstveno oskrbo ter med drugim plačevala stroške, če bi presegali materina finančna sredstva.

Meglič še trdi, da bi Dea Baričevič kot edina dedinja tako ali tako podedovala premoženje po materi in za njegov prenos ni bilo potrebe, na ničnost pa kaže časovni potek dogodkov. Pogodba je bila namreč sklenjena 6. maja 2015, v obliki notarskega zapisa pa dva dni pozneje – le dva meseca prej, preden je postala pravnomočna sodba za plačilo premoženjske škode.
Kot smo pisali marca lani, je sodišče prekinilo postopek o odločanju v tej zadevi in ga bo nadaljevalo, ko bo znana odločitev v zvezi z izvršbo.