Milanu Trivkoviću sodišče prisodilo sedem let in dva meseca zapora
Tožilka je zanj zahtevala skoraj deset let zaporne kazni. Sodba še ni pravnomočna, obramba je napovedala pritožbo.
Odpri galerijo
Milan Trivković je bil na prvem sojenju oproščen, nato je višje sodišče sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje. FOTO: Marko Feist
Ljubljana – Okrožno sodišče v Ljubljani je Milanu Trivkoviću v ponovljenem sojenju za sodelovanje pri ugrabitvi Zorice Škrbić prisodilo sedem let in dva meseca zaporne kazni. Tožilka Mateja Gončin je zanj zahtevala skoraj deset let zaporne kazni. Sodba še ni pravnomočna, obramba pa je napovedala pritožbo.
V obtožnici je tožilstvo Trivkoviću očitalo sodelovanje pri ugrabitvi Škrbićeve, dolgoletne partnerke Dejana Vidmarja, ki prestaja dolgoletno zaporno kazen za rop sefov SKB. Skupaj s svojo združbo naj bi od Škrbićeve hotel izvedeti, kje je okoli 20 milijonov evrov od ropa banke, ki jih niso nikoli našli.
Za sodelovanje v hudodelski združbi mu je sodni senat, ki mu je predsedovala sodnica Barbara Črešnar Debeljak, danes dosodil dve leti in tri mesece zapora, za sodelovanje pri ugrabitvi pa pet let zapora. Obe kazni je nato združil v sedem let in dva meseca zapora.
Kot je ob izreku sodbe povedala predsednica senata, ni dvoma, da je bil Trivković del združbe, ki je načrtovala in izvedla ugrabitev Škrbićeve, ki je nato po večurnem mučenju umrla. Prav tako senat po njenih besedah ni verjel Trivkovićevi izpovedi, da ne pozna nobenega od preostalih obsojenih v tej zadevi, saj da izvedeni dokazi kažejo, da je z njimi imel stike.
Po besedah Črešnar Debeljakove sicer ni dokazov, da je Trivković tudi sam sodeloval pri mučenju, kar mu je očitalo tožilstvo, je pa mogoče zanesljivo sklepati, da je vozil avtomobil Alfa Romeo, s katerim so Škrbićevo pripeljali na neobljuden kraj na območju Viča, kjer so jo mučili. Ta kraj je po navedbah sodnice poznal, saj živi nedaleč stran, ravno to pa je bila po oceni senata tudi bistvena okoliščina, zaradi katerega ga je združba pritegnila k sodelovanju. Ker je združbi pokazal kraj, kamor je mogoče zapeljati Škrbićevo, in dejstva, da je vedel, kaj bo sledilo, mu je sodni senat tudi dosodil najvišjo možno kazen za temeljno obliko kaznivega dejanja ugrabitve, to je pet let zapora.
Senat tudi ni verjel Trivkovićevim prijateljem, ki so trdili, da je bil usodnega dne ves dan z njimi. Ni pa senat sledil očitkom tožilstva, da je Trivković Škrbićevo pred ugrabitvijo 26. junija 2014 nekaj časa opazoval, saj da za to ni dovolj zanesljivih dokazov.
Trivkoviću je sodišče ob izreku sodbe podaljšalo pripor. Naložilo mu je tudi plačilo stroškov sodnega postopka in sodnih taks. Po besedah Črešnar Debeljakove obdolženi sicer nima premoženja, »se pa da delati tudi v zaporu«.
Oškodovance, ki so priglasili odškodninski zahtevek - gre za sorodnike Škrbićeve in njenega partnerja Vidmarja - je sodišče napotilo na pravdo.
Tožilka Gončin je po razglasitvi sodbe povedala, da je zadovoljna, bo pa še preučila odločitev senata v delu, da ne upošteva očitkov o sodelovanju Trivkovića pri mučenju in o tem, da je pred dogodkom posedoval avtomobil Alfa Romeo, nato pa se bo odločila, ali se bo v tem delu pritožila.
Nestrinjanje s sodbo je izrazila Trivkovićeva zagovornica Tea Mlinar Kovačič, ki je že napovedala pritožbo. Trivković po njenih besedah vztraja, da je nedolžen, kar da dokazuje tudi to, da ni bil pripravljen sprejeti ponujenega sporazuma o priznanju krivde s strani tožilstva, po katerem bi dobil za več kot pol manjšo zaporno kazen.
Poleg Trivkovića so bili v tej zadevi obtoženi še Željko Petrović, Blagoje Sazdov in Senad Livadić, ki so po sklenjenem sporazumu s tožilstvom krivdo priznali. Poleg njih naj bi pri ugrabitvi sodelovali vsaj še dve osebi, ki pa sta organom pregona za zdaj vsaj uradno neznani.
V obtožnici je tožilstvo Trivkoviću očitalo sodelovanje pri ugrabitvi Škrbićeve, dolgoletne partnerke Dejana Vidmarja, ki prestaja dolgoletno zaporno kazen za rop sefov SKB. Skupaj s svojo združbo naj bi od Škrbićeve hotel izvedeti, kje je okoli 20 milijonov evrov od ropa banke, ki jih niso nikoli našli.
Milan Trivković je bil na prvem sojenju oproščen, nato pa je višje sodišče maja lani sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje. To se je začelo avgusta lani.
Za sodelovanje v hudodelski združbi mu je sodni senat, ki mu je predsedovala sodnica Barbara Črešnar Debeljak, danes dosodil dve leti in tri mesece zapora, za sodelovanje pri ugrabitvi pa pet let zapora. Obe kazni je nato združil v sedem let in dva meseca zapora.
Dokazi kažejo, da je z drugimi imel stike
Kot je ob izreku sodbe povedala predsednica senata, ni dvoma, da je bil Trivković del združbe, ki je načrtovala in izvedla ugrabitev Škrbićeve, ki je nato po večurnem mučenju umrla. Prav tako senat po njenih besedah ni verjel Trivkovićevi izpovedi, da ne pozna nobenega od preostalih obsojenih v tej zadevi, saj da izvedeni dokazi kažejo, da je z njimi imel stike.
Po besedah Črešnar Debeljakove sicer ni dokazov, da je Trivković tudi sam sodeloval pri mučenju, kar mu je očitalo tožilstvo, je pa mogoče zanesljivo sklepati, da je vozil avtomobil Alfa Romeo, s katerim so Škrbićevo pripeljali na neobljuden kraj na območju Viča, kjer so jo mučili. Ta kraj je po navedbah sodnice poznal, saj živi nedaleč stran, ravno to pa je bila po oceni senata tudi bistvena okoliščina, zaradi katerega ga je združba pritegnila k sodelovanju. Ker je združbi pokazal kraj, kamor je mogoče zapeljati Škrbićevo, in dejstva, da je vedel, kaj bo sledilo, mu je sodni senat tudi dosodil najvišjo možno kazen za temeljno obliko kaznivega dejanja ugrabitve, to je pet let zapora.
Senat tudi ni verjel Trivkovićevim prijateljem, ki so trdili, da je bil usodnega dne ves dan z njimi. Ni pa senat sledil očitkom tožilstva, da je Trivković Škrbićevo pred ugrabitvijo 26. junija 2014 nekaj časa opazoval, saj da za to ni dovolj zanesljivih dokazov.
Pred ugrabitvijo 26. junija 2014 je obsojeni Škrbićevo menda kar nekaj časa opazoval, da bi se druščina seznanila z njenimi življenjskimi navadami. Prav tako naj bi ugrabljeno prepeljal del poti do gozda na območju ljubljanskega Viča, kjer sta jo mučila druga dva člana združbe, Željko Petrović in Blagoje Sazdov. Oba sta dejanje priznala že na prvem sojenju in s tožilstvom sklenila sporazum o priznanju krivde.
Trivkoviću je sodišče ob izreku sodbe podaljšalo pripor. Naložilo mu je tudi plačilo stroškov sodnega postopka in sodnih taks. Po besedah Črešnar Debeljakove obdolženi sicer nima premoženja, »se pa da delati tudi v zaporu«.
Oškodovance, ki so priglasili odškodninski zahtevek - gre za sorodnike Škrbićeve in njenega partnerja Vidmarja - je sodišče napotilo na pravdo.
Tožilka Gončin je po razglasitvi sodbe povedala, da je zadovoljna, bo pa še preučila odločitev senata v delu, da ne upošteva očitkov o sodelovanju Trivkovića pri mučenju in o tem, da je pred dogodkom posedoval avtomobil Alfa Romeo, nato pa se bo odločila, ali se bo v tem delu pritožila.
Nestrinjanje s sodbo je izrazila Trivkovićeva zagovornica Tea Mlinar Kovačič, ki je že napovedala pritožbo. Trivković po njenih besedah vztraja, da je nedolžen, kar da dokazuje tudi to, da ni bil pripravljen sprejeti ponujenega sporazuma o priznanju krivde s strani tožilstva, po katerem bi dobil za več kot pol manjšo zaporno kazen.
Poleg Trivkovića so bili v tej zadevi obtoženi še Željko Petrović, Blagoje Sazdov in Senad Livadić, ki so po sklenjenem sporazumu s tožilstvom krivdo priznali. Poleg njih naj bi pri ugrabitvi sodelovali vsaj še dve osebi, ki pa sta organom pregona za zdaj vsaj uradno neznani.
