Na Primorskem oškodovali lahkoverne borzne vlagatelje
Šest oškodovancev je v stik z »agenti« prišlo po internetu, niso jih poznali, a so jim kljub temu nakazovali denar na bančne račune v tujini.
Odpri galerijo
Policisti zdaj iščejo spletne goljufe. Fotografija je simbolična. FOTO: Jože Pojbič/Delo
Koper – Policisti na območju koprske in novogoriške policijske uprave letos zaznavajo večje število prijav oškodovancev, ki so prek različnih platform za finančno trgovanje vlagali svoja finančna sredstva in bili pri tem oškodovani. Od konca aprila do danes sta obe policijski upravi skupaj prejeli šest podobnih prijav, pri katerih so bili ljudje oškodovani od 17.000 evrov do 98.000 evrov.
»Prijave obravnavamo kot kazniva dejanja goljufije,« je zapisala Anita Leskovec, višja policijska inšpektorica s koprske policijske uprave. Platforme oziroma spletne strani, na katerih so oškodovanci trgovali, in finančni instrumenti, s katerimi so trgovali, so bili različni. Skupna značilnost vsem naznanjenim goljufijam pa je obljuba hitrega zaslužka. Oškodovanci so v večini primerov prišli v kontakt s tako imenovanimi »agenti« prek interneta.
Ti zastopniki družb, za katere oškodovani vlagatelji sploh niso vedeli, kdo dejansko so, so se predstavljali kot borzni posredniki, ki že vrsto let delujejo na področju investicijskih vlaganj in pri tem sodelujejo s svetovno priznanimi borznimi hišami. Na ta način so pridobili zaupanje vlagateljev – kasnejših oškodovancev, da so jim nakazovali denar za investicijska vlaganja. Denar so nakazovali večinoma na tuje bančne račune, s teh bančnih računov pa so storilci z nadaljnjimi bančnimi transakcijami prek različnih tujih bančnih računov poskušali denarju zakriti izvor oziroma zakriti sled za pridobljenim premoženjem.
»Ugotovljeno je bilo, da so platforme oziroma spletne strani, na katerih so prijavitelji trgovali zelo dobro izdelane. Gibanje vrednosti delnic, indeksov, kriptovalut, obveznic ter surovin je na teh platformah resnično takšno, da daje oškodovancem občutek resničnega vlaganja in trgovanja. V večini primerov oškodovanci prepoznajo goljufijo, ko želijo vloženi denar v celoti dvigniti s trgovalnih platform. Opozarjamo, naj bodo občani pri investicijskem vlaganju previdni in naj ne nasedajo obljubam o visokih zaslužkih,« je sklenila Leskovčeva.
»Prijave obravnavamo kot kazniva dejanja goljufije,« je zapisala Anita Leskovec, višja policijska inšpektorica s koprske policijske uprave. Platforme oziroma spletne strani, na katerih so oškodovanci trgovali, in finančni instrumenti, s katerimi so trgovali, so bili različni. Skupna značilnost vsem naznanjenim goljufijam pa je obljuba hitrega zaslužka. Oškodovanci so v večini primerov prišli v kontakt s tako imenovanimi »agenti« prek interneta.
Denar za naložbe
Ti zastopniki družb, za katere oškodovani vlagatelji sploh niso vedeli, kdo dejansko so, so se predstavljali kot borzni posredniki, ki že vrsto let delujejo na področju investicijskih vlaganj in pri tem sodelujejo s svetovno priznanimi borznimi hišami. Na ta način so pridobili zaupanje vlagateljev – kasnejših oškodovancev, da so jim nakazovali denar za investicijska vlaganja. Denar so nakazovali večinoma na tuje bančne račune, s teh bančnih računov pa so storilci z nadaljnjimi bančnimi transakcijami prek različnih tujih bančnih računov poskušali denarju zakriti izvor oziroma zakriti sled za pridobljenim premoženjem.
»Ugotovljeno je bilo, da so platforme oziroma spletne strani, na katerih so prijavitelji trgovali zelo dobro izdelane. Gibanje vrednosti delnic, indeksov, kriptovalut, obveznic ter surovin je na teh platformah resnično takšno, da daje oškodovancem občutek resničnega vlaganja in trgovanja. V večini primerov oškodovanci prepoznajo goljufijo, ko želijo vloženi denar v celoti dvigniti s trgovalnih platform. Opozarjamo, naj bodo občani pri investicijskem vlaganju previdni in naj ne nasedajo obljubam o visokih zaslužkih,« je sklenila Leskovčeva.
