Na sojenju Michelu Stephanu novi dokazni predlogi

Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je nadaljevalo ponovljeno sojenje libanonskemu znanstveniku Michelu Stephanu, ki mu tožilstvo očita napeljevanje k umoru. Obramba in tožilstvo sta podala nove dokazne predloge. Predsednica sodnega senata je odločila, da bodo na naslednji obravnavi zaslišali Stephanovega sojetnika v ljubljanskem zaporu.

»En strel v glavo je dovolj, z drugim se le prepričaš«

Sodni senat, ki ga vodi sodnica Ana Klampfer Binder, je na današnji obravnavi sledil predlogu višje državne tožilke Petre Vugrinec, da na naslednji obravnavi neposredno zaslišijo Stephanovega sojetnika v ljubljanskem zaporu A. K., ki naj bi ga Stephan nagovarjal, naj mu zunaj priskrbi koga, ki bo umoril pričo iz prejšnjega sodnega postopka, v katerem je bil Stephan obtožen napeljevanja k umoru.

Za umor naj bi ponujal 30.000 evrov

Stephana so leta 2017 priprli zaradi napeljevanja Iračana Alija H. R. R. k umoru Janeza Plavca, enega od vodilnih na Kemijskem inštitutu, kjer je bil nekaj časa zaposlen Stephan. Ključna priča, ki je takrat pripeljala do obsodbe, je bil Iračan, ki je Stephana prijavil policiji. Zato naj bi Stephan, že ko je v priporu čakal na sodbo v zadevi Plavec, načrtoval tudi umor Iračana. Njegova sojetnika sta njegov domnevni načrt razkrila policiji. Za umor naj bi jima Stephan ponujal 30.000 evrov.

Sodnica se je danes strinjala tudi, da zaslišijo direktorja Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana Gorana Narića, če se izkaže, da je bil v relevantnem času že direktor oziroma zaposlen v zavodu. Kot je pojasnila Vugrinec, želijo z njegovim zaslišanjem dobiti dodatna pojasnila glede računalnika, ki sta ga v zaporu uporabljala obtoženi in A. K. Oba sta namreč zatrdila, da je imel računalnik dostop do interneta, medtem ko so to zanikali v zaporu.

Bi s strupi ogrozil tudi sebe?

FOTO: Dejan Javornik

Pripravljeni številni scenariji za umor

Stephan je imel po besedah glavne priče za umor pripravljene številne scenarije. Eden teh je bil, da bi iraškega prosilca za azil ubili pred pediatrično kliniko, ko bi ta na pregled pripeljal sina. Po drugem scenariju bi kronsko pričo usmrtili ob privedbi na pričanje. Našteval pa naj bi tudi razne kemikalije, s katerimi bi ga lahko zastrupili.

V Nacionalnem forenzičnem laboratoriju niso znali odgovoriti na vprašanje sodišča, ali je možna uporaba bojnih strupov, ki jih je priča navajala. Stephanov odvetnik Gorazd Fišer je sodišču danes predlagal, da za mnenje povprašajo ministrstvo za obrambo, s čemer se je predsednica senata strinjala.

Fišer je predlagal tudi, da med dokaznimi predlogi upoštevajo pravnomočno sodbo višjega sodišča zoper glavno pričo. Obramba namreč meni, da je iz sodbe razviden značaj priče. S tem se ni strinjala tožilka. Sodni svet bo o tem odločil naslednjič. Predsednica sodnega senata je naslednjo obravnavo napovedala za 10. februar.

Stephana je oktobra 2024 ljubljansko okrožno sodišče spoznalo za krivega napeljevanja k umoru in mu prisodilo 16 let zapora. Ker pa je bil zaradi napeljevanja k uboju enkrat že obsojen na osemletno zaporno kazen, mu je izreklo enotno kazen 23 let in osem mesecev zapora. Sodni senat ga je obsodil tudi na izgon iz države za obdobje petih let po prestani zaporni kazni, saj je presodil, da bi njegova prisotnost ogrožala javno varnost.

Vendar pa je Višje sodišče v Ljubljani sledilo pritožbam obrambe in poleti 2025 sodbo razveljavilo, zato je decembra steklo ponovno sojenje.