Na vnovičnem sojenju samo o podkupninah

Koper – Na zahtevo vrhovnih sodnikov tukajšnje okrožno sodišče ponovno sodi Robertu Časarju, Srečku Prijatelju in Marjanu Mikužu v zadevi Orleška gmajna. Vrhovno sodišče je pred dobrim letom potrdilo pravnomočno obsodbo zaradi zlorabe položaja in pomoči pri tem kaznivem dejanju. Zahtevalo pa je vnovično sojenje v delu, ki se nanaša na protipravno dajanje in prejemanje daril.

»Vrhovno sodišče v svojem sklepu nakazuje, da je treba opis kaznivega dejanja (krivdorek) spremeniti. Ugotovilo je nasprotja v opisu sodbe (in delno v obtožbi), ki se nanaša na nedovoljeno dajanje in sprejemanje daril kot tudi napeljevanje k temu kaznivemu dejanju. V opis je poseglo že višje sodišče. Ugotovilo je tudi manjše protislovje pri očitku o zlorabi položaji nekdanjemu predsedniku uprave Luke Koper Robertu Časarju. Zdaj vrhovno sodišče zahteva, da je treba ta opis prilagoditi. Ni pa ugotovilo, da kaznivo dejanje ni bilo storjeno. Kolikor razumem, nobeno od instančnih sodišč ni imelo pripomb na bistvo očitka o prejemu nagrade. Tožilstvo na takšno odločitev vrhovnega sodišča ni vezano, to mora storiti prvostopenjsko sodišče,« je dejala državna tožilka Barbara Milič Rožman.

Bistvo očitka ostaja enako

Pojasnila je, da bo bistvo očitka ostalo enako, da sta namreč nekdanji poslanec SNS Srečko Prijatelj in Robert Časar dobila nedovoljene nagrade. Časar naj bi prejel 86.000, Prijatelj pa 245.000 evrov. Slednji naj bi oba soobtožena nagovoril k takemu poslu z darili.

Zaradi prejetih daril je sodišče na prvi stopnji oba obsodila na leto in osem mesecev zapora, višje sodišče je kazen za oba znižalo na leto in pet mesecev, za nepremičninskega posrednika iz družbe Premik net Marjana Mikuža pa je odločilo, da se mu kazen za dajanje daril zaradi skesanosti odpusti. Po besedah državne tožilke lahko sodišče samo spremeni opis dejanja v sodbi, ki jo bo izreklo, višje kazni pa ne more biti. Po njenem mnenju je bila kazen, ki jo je določilo višje sodišče, kar primerna. In če bo na ponovnem sojenju ugotovljena krivda, bo spet zahtevala tudi odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi. Časar namesto prvotno dosojenih petih let in devetih mesecev kazni zaradi enega dejanja (zlorabe položaja) zdaj prestaja štiriletno zaporno kazen na Dobu, poleg tega pet let ne bo smel opravljati poslovodskega dela in dela v nadzornih organih gospodarskih družb. Prijatelj je bil za napeljevanje Mikuža k dajanju in Časarja k sprejemanju daril pravnomočno obsojen na devet let in deset mesecev, ker pa je bila kazen združena s kaznijo, ki jo je že prestajal zaradi drugega kaznivega dejanja, je to kazen že odslužil.

Tožilka: To je poskus zavlačevanja

Včeraj nam je dejal, da je njegova pritožba na vrhovno sodišče v celoti sprejeta. »Pritožil sem se zaradi nezakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja. V teh postopkih sem bil ogoljufan,« je zatrdil Prijatelj, očitno odločen, da bo pri iskanju pravice vztrajal do konca.

Časarjev zagovornik Danijel Planinšec pravi, da na ponovljenem sojenju pričakuje oprostilno sodbo: »Precej dokazov je v spisu, ki dokazujejo, da Robert Časar denarja ni prejel, in to se bo v postopku tudi dokazalo. Sodišče ne upošteva mednarodnih predpisov, saj bi Časar moral dati soglasje, da se mu sodi. To pomeni še eno procesno kršitev, ki se mu ne bi smela primeriti.« Vidno shujšani Časar je na sodišču zatrjeval, da mu ne bi smeli soditi brez privolitve francoskih pravosodnih organov. »Francoske oblasti so me predale Sloveniji na podlagi tiralice samo za prestajanje kazni, ne pa za sodne postopke,« je dejal, vendar je sodnica Barbara Franca to zanikala. Tožilka Milič Rožmanova pa je pojasnila, da sodišče ni zaprosilo francoskih oblasti za soglasje o sojenju Časarju v tej zadevi, temveč o novih sojenjih, ki ga še čakajo. Evropsko sodišče za človekove pravice je že odločilo, da je v takih primerih mogoče soditi tudi brez soglasja države izročiteljice, vendar sodišče ne sme izreči kazni, dokler ni soglasja izročiteljice.

Časarjev odvetnik je zato pred začetkom obravnave iz procesnih razlogov vložil zahtevo za izločitev predsednice senata Barbare Franca in predsednice okrožnega sodišča Darje Srabotič, a so njegovo zahtevo zavrgli. Tožilka je včerajšnje zahteve obrambe razumela kot poskus zavlačevanja, saj primer v prihodnjem letu absolutno zastara. Bolj kot zaporne kazni pa bi lahko bolele kazni za vračilo premoženja. Nad udeležbo na vnovičnem procesu, ki zanj ne spreminja ničesar, saj za sprejemanje daril ni bil kaznovan, se je pritožil Mikuž, ki zaporno kazen (iz tega primera triletno, zaradi ogoljufanja Prijateljeve tašče pa še dveinpolletno) prestaja v mariborskem zaporu Rogoznica, vendar mu je sodnica pojasnila, da bo moral sodelovati prav na vseh obravnavah. Za zdaj jih je predvidenih 14.