Nekdanjemu celjskemu sodniku Milku Škobernetu prisodili še pol leta zapora

Maribor – Nekdanji celjski sodnik Milko Škoberne, ki je bil zaradi jemanja podkupnine in zlorabe položaja obsojen na pet let zapora in je posledično ostal tudi brez sodniške funkcije, si je (nepravnomočno) prislužil še pol leta zapora. Vzrok je domnevna kriva izpovedba v kazenskem postopku.

Primer sega v leto 2007. Škoberne je 16. maja tega leta pričal v postopku zoper Milana Maričića, ki se je otepal očitkov zaradi krive ovadbe. Škoberne je Maričića leta 2000 zaradi umora Jova Stjepanovića obsodil na 13-letno zaporno kazen, obsojenec pa je po izpustitvi na prostost zahteval obnovo postopka.

Maričić je menda Škobernetu očital, da je v sodnem postopku zoper Tomaža Račiča zadrževal sodni spis in za to od obdolžencev dobil nagrado, menda audija. Vendar Maričiću tožilstvo ni verjelo in ga je zaradi krive ovadbe spravilo na zatožno klop. In tukaj se zgodba za Škoberneta zaplete.

Na sojenju se je Škoberne pojavil kot priča in v zapisniku se je znašel njegov citat, da je obdolženca, ki ga je omenil Maričić, obsodil, kar pa ni bilo res, saj je primer zastaral in sodišče je izdalo zavrnilno sodbo. Tožilstvo je zoper Škoberneta sprožilo pregon in ga zaradi krive izpovedbe v kazenskem postopku, za kar je zagrožena kazen do treh let zapora, posadilo na zatožno klop.

Škoberne je očitke gladko zavrnil in postopek označil za gonjo zoper njega, ki se je začela pred tremi leti, ko je bil domnevno protizakonito in protiustavno pridržan. Iz njegovih besed gre razbrati, da je vse skupaj plod posredovanja predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše, saj je pristojna tožilka kazensko ovadbo sprva zavrgla, po opravljenem službenem nadzoru pa le napisala obtožni predlog.

»Gre za floskulo, ko tožilstvo poskuša ustvariti neki naklep, ki ga ni bilo. Vsak državljan, čigar izjava se nespretno zapiše, se lahko znajde v kazenskem postopku,« je poudaril Škoberne. Trdi, da tega, kar mu je naprtilo tožilstvo, sploh ni rekel, da ne gre za njegov citat, temveč citat sodnice Melite Puhr, pred katero je pričal, pri čemer mu ta zapisnika ni ponudila v avtorizacijo: »Nikoli nisem v takšni obliki dejal, da sem Račiča obsodil, ampak da mislim, da sem ga obsodil. To ni moj tekst in te besede nimajo kaj iskati v obtožnem predlogu.«

Tožilec Simon Grahornik je vztrajal pri svojem in je sodišču predlagal, naj Škoberneta za rešetke pošlje za osem mesecev. Med drugim se je oprl na pričanje sodnice Puhrove, ki je po njegovih besedah dejala, da v sodniški karieri še ni slišala za očitek, da bi se v zapisniku znašlo nekaj, česar nekdo ne bi povedal.

Sodnica Mihela Pašek je na koncu prikimala tožilcu in je Škoberneta spoznala za krivega. Izpostavila je, da je dejanje resda zagrešil zgolj kot priča, in ne kot funkcionar, torej sodnik v sodnem postopku, vendar gre kljub temu za takšno dejanje, za katero ne bi bilo primerno izreči sankcije opominjevalne narave oziroma pogojne kazni.