Nekdanji pravnici redarstva leto pogojne kazni

Maribor – Sodni proces zoper nekdanjo uslužbenko mestnega redarstva Matejo Raboteg se je razpletel z obsodilno sodbo. Zaradi ponarejanja datumov na odločbah o prekrških in posledično premikanja zastaralnih rokov, s čimer da je občini pridobila 11.455 evrov koristi, ji je sodišče izreklo eno leto pogojne kazni.

Univerzitetni diplomirani pravnici je tožilec Niko Pušnik očital, da je v obdobju med 30. septembrom 2009 in 30. marcem 2010 ponaredila datume na 103 listinah »Opis dejanskega stanja«. Namesto da bi postopek ustavila, je podaljšala zastaralni rok in izdala odločbo o prekršku, v občinsko blagajno pa je tako neupravičeno kapnilo 11.455 evrov, je vztrajal tožilec.

Menil je, da je Rabotegova pokazala veliko vztrajnosti, ko da je ponaredila 103 odločbe v pol leta, zatem pa je kljub ponarejenim odločbam pri pristojnem sodišču zoper nekatere kršitelje, ki kazni niso poravnali, podala še predlog za uklonilni zapor. Tožilec je sodišču predlagal, naj ji izreče dve leti zaporne kazni, ki se lahko izvede kot delo v splošno korist, in pri tem kot olajševalno okoliščino navedel nekaznovanost in mladost, pa tudi, da premoženjske koristi ni pridobila zase. »Izkazalo se je, da prevelika vdanost oblasti ni dobra,« je še malce pomoraliziral ob koncu.

Rabotegova je v sklepni besedi tožilčevo navedbo postavila na glavo, saj je poudarila, da ni bila vodljiva, s čimer se je, jo je bilo razumeti, šefom usedla v želodec: »Postopek je bil posledica osebnih zamer, ker so se nekateri hoteli dokopati do mojega delovnega mesta.«

Njen zagovornik Jure Razgoršek jo je poskušal iz godlje izvleči z razlago, da je listina ponarejena, če jo izda oseba, ki ni izdajatelj. Obtožena pa po njegovem prepričanju spremenjenih elektronskih listin sploh ni uporabila kot pravih, marveč je uporabila listine v fizični obliki, te pa so podpisali avtorji, torej redarji. Rabotegova se je namreč branila, da so bile v opisih dejanskega stanja pogosto slovnične napake, kar da meče slabo luč na mestno redarstvo, zato je redarje pozvala, naj jih popravijo. Ker pa so ti velikokrat pozabili popraviti datum popravka, je to zaradi ekonomičnosti postopka storila sama.

Sodnica Vanja Verdel Kokol takšnemu zagovoru ni pritrdila, je pa bila precej prizanesljiva pri izreku kazni. Zlorabe položaja, ki jo je Rabotegovi naprtil tožilec, ni zaznala, ostala je le pri ponarejanju listin in ponareditvi ali uničenju uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva. Izrekla ji je enotno enoletno leto pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let, saj je presodila, da je šlo za enkraten spodrsljaj v njeni karieri, zato bo tudi pogojna obsodba dosegla namen.

Kot glavni motiv za storjeno kaznivo dejanje je sodnica videla prikaz uspešnega in ažurnega dela redarske službe. Glede vdanosti oblasti, ki jo je omenil tožilec, pa je poudarila, da se vnema pri delu pogosto vrne kot bumerang v obliki anomalij.