Od facebook umora do odžagane roke

V Sloveniji je bilo v zadnjem desetletju umorjenih 151 ljudi; izstopa grozljiva smrt jeseniške deklice.
Fotografija: Sanda Alibabić prestaja 23-letno zaporno kazen. FOTO: Boštjan Fon
Odpri galerijo
Sanda Alibabić prestaja 23-letno zaporno kazen. FOTO: Boštjan Fon

Ljubljana – V Sloveniji je bilo v zadnjem desetletju umorjenih 151 ljudi. Najbolj je odmeval tako imenovani facebook umor. Medtem ko sta v noči na 13. februar 2017 22-letni Aleš Olovec in 31-letni Martin Kovač v Žabjeku pri Podbočju usodno pretepala Andreja Cekuto, sta dogajanje na spletnem omrežju facebook 23 minut prenašala v živo. V nekaj urah si je posnetek ogledalo več kot 230.000 ljudi. Prav facebook pa je razkril tudi najgrozljivejšo tragedijo zadnjega desetletja, smrt male jeseniške deklice Arine.

Ob pregledu pomembnih dogodkov, ki so zaznamovali preteklo desetletje, namreč ne moremo mimo zgodbe o nesrečni jeseniški deklici. Jeseničan Mirzan Jakupi in njegova partnerica Sanda Alibabić sta bržkone najhujša zločinca zadnjega desetletja na Slovenskem. Naravnost grozljiva zgodba je poleti 2016 v javnost pricurljala po facebooku, dekličin oče Senad je objavil fotografijo, na kateri se sklanja nad dveletnim otrokom, ki priključen na aparate v komi leži v bolnišnici.
 

Mučiteljica rodila v priporu


Drugega julija je Arinina mati obvestila reševalce, da je hči padla na radiator in se hudo ranila, češ da je njeno življenje ogroženo. Kakšna je bila šokantna resnica, smo izvedeli, ko so Alibabićevo in Jakupija posadili na zatožno klop kranjske sodnije. »Puščala sta jo samo v stanovanju s psom … Nista ji dajala dovolj hrane ... Noge in roke je imela Arina zvezane, da ni mogla hoditi ... Zlomi, udarnine, presekanine kože pod očmi, izbit zobek, opekline od prižgane cigarete, prebodena koža z iglami, počena ustnica pa hematom desne polovice možganov kot posledica udarcev ob posteljico, nemara radiator, PVC-balonček v zadnjiku,« so bili očitki iz obtožbe. Žrtvi dolgotrajnega brutalnega mučenja v ljubljanskem kliničnem centru niso mogli pomagati; umrla je 4. julija 2016.

Alibabićeva bo morala za zapahi prebiti 23 let, njen partner Jakupi pa dve leti manj. Mati štirih otrok je marca 2017, ko je bila v priporu, rodila Jakupijevega otroka. Jeseniški center za socialno delo ji je novorojenčka že v porodnišnici z odločbo odvzel in ga namestil v rejniško družino.


Rop SKB


O še eni grozljivi zgodbi smo poročali v zadnjem desetletju. Po plenjenju vsebine sefov banke SKB (leta 2005 so roparji iz njih odnesli za okroglih 32 milijonov evrov plena) so namreč ugrabili Ljubljančanko Zorico Škrbić in jo tako mučili, da je umrla.

V noči na 1. november 2005 so roparji iz sefov SKB pobrali za 32 milijonov vrednosti. FOTO: Matej Družnik/Delo
V noči na 1. november 2005 so roparji iz sefov SKB pobrali za 32 milijonov vrednosti. FOTO: Matej Družnik/Delo


Za rop sta bila na dolgoletno zaporno kazen obsojena njen partner Dejan Vidmar in varnostnik sefov Sašo Nose, njuni pajdaši so še vedno na begu. Dejanje so sicer policisti raziskali šele leta 2012, ko so ju aretirali, Vidmarja, denimo, v spektakularni marčni akciji na novomeškem letališču Prečna, kjer se je uril za športnega pilota. Ko je ob koncu ure letenja pristal, so območje obkolili policisti in mu odvzeli prostost.
 

Ugrabitev po ropu


Sredi sodnega procesa proti Vidmarju in Nosetu na ljubljanskem sodišču pa se je zgodila ugrabitev Škrbićeve (26. junija 2014). Ugrabitelji, ki so bili očitno prepričani, da ve, kje je skrit plen iz ropa SKB, so jo odpeljali v gozd, se vso noč izživljali nad njo, proti jutru pa jo odpeljali do Podpeči in jo odvrgli iz avta, kjer je kmalu umrla, saj ji je eno od zlomljenih reber usodno predrlo pljuča.



V zaporu so Željko Petrović, ki je bil obsojen na 15 let ječe, Blagoje Sazdov (14 let) in Milan Trivković (sedem let in dva meseca), medtem ko je Senad Livadić zaporno kazen dve leti in dva meseca že odslužil.
 

Žrtve bulmastifi in njihov lastnik


Tragični dogodek, ki je še dolgo časa odmeval v javnosti, pa se je zgodil kmalu po začetku desetletja. Začetek zgodbe sicer sega v marec 2006, ko so štirje psi znanega ljubljanskega zdravnika Saše Baričeviča na Oražnovi ulici močno pogrizli Stanislava Megliča. Bulmastifa Knighta so med reševanjem Tržičana ob napadu psov ustrelili policisti, Atosa, Joy in Atlasa pa je zasegel veterinarski inšpektor.

Stanislav Meglič je bil prva žrtev podivjanih bulmastifov. FOTO: Aleš Černivec/Delo
Stanislav Meglič je bil prva žrtev podivjanih bulmastifov. FOTO: Aleš Černivec/Delo


S pomočjo odvetnikov in posameznih pripadnikov tedanje slovenske politične srenje je Baričevič dosegel, da so mu pse vrnili, čeprav je, denimo, veterinarski inšpektor trikrat izdal odločbo o humani usmrtitvi Atlasa in Joy. Psi so živeli do 2. februarja 2010, ko so udarili še zadnjič. V garaži hiše na Oražnovi so do smrti ogrizli svojega lastnika. In potem se je razvedelo, da bulmastifi niso bili napadalni brez razloga: za časa življenja so bili namreč žrtve grdih zlorab.


 

Šest mrtvih


Zadnje desetletje pa je zaznamovala tudi ena najhujših nesreč v zgodovini Slovenije, in sicer balonarska. Zgodilo se je 23. avgusta 2012, ko se je balonar Miro Kolenc z ljubljanskega Brda z enim največjih toplozračnih balonov na svetu dvignil v višave. V košari je bilo na komercialnem poletu 32 ljudi, po padcu in požaru se je smrtno ponesrečilo šest ljudi. Ob koncu prvostopenjskega sojenja pilotu v Ljubljani je sodnica Sinja Božičnik ravnala po načelu, da je treba obtoženca v dvomu oprostiti, in Kolenc zdaj nepravnomočno velja za nedolžnega.

V balonarski nesreči so življenje izgubili štirje ljudje, še dva sta umrla naknadno v bolnišnici. FOTO: Marko Feist/Slovenkse novice
V balonarski nesreči so življenje izgubili štirje ljudje, še dva sta umrla naknadno v bolnišnici. FOTO: Marko Feist/Slovenkse novice

 

Odžagana roka


Lahko bi bila le vest za črno kroniko: 4. januarja 2019 se je na Velikem Osolniku zgodila delovna nesreča. Med žaganjem drv se je hudo ranila 21-letnica, potem ko je nanjo skočil pes, pri tem pa je tako nesrečno padla na delujočo krožno žago, da ji je cirkular odrezal levo roko med komolcem in zapestjem.

Julija Adlešič skoraj ostala brez roke. FOTO: Igor Mali/Delo
Julija Adlešič skoraj ostala brez roke. FOTO: Igor Mali/Delo


Očitno pa se bo iz te zadeve izcimila najbolj bizarna zgodba v zadnjem desetletju. Julija Adlešič in njen 30-letni partner Sebastien Abramov sta namreč v priporu. Skupaj s starši Abramova, Tinko Huskić Colarič in Gorazdom Colaričem, ki jih organi pregona bremenijo nadaljevanega kaznivega dejanja poskusa zavarovalniške goljufije v sostorilstvu.



Pri petih zavarovalnicah razkošno zavarovana Julija naj bi si po njihovem predhodnem dogovoru roko odžagala namerno, da bi tako prišli do več kot 1,2 milijona evrov zavarovalnine. Vsi štirje krivdo zanikajo, sodni proces pa se še ni začel.

Sebastiena Abramova čaka sojenje. FOTO: Dejan Javornik/Slovenske novice
Sebastiena Abramova čaka sojenje. FOTO: Dejan Javornik/Slovenske novice

 

Facebook umor


»Pa lepo spi, naj te zebe in bog daj, da zmrzneš. Bog daj, da crkneš ... Ta ni za drugam kot za v trugo!« Te besede sta med neposrednim prenosom na družbenem omrežju facebook izgovarjala krvnika Andreja Cekute, 22-letni Aleš Olovec in 31-letni Martin Kovač, udeleženca zagotovo najbolj odmevnega zločina, tako imenovanega facebook umora.

Tudi tuja občila so poročala o šokantnem dogajanju v naselju Žabjek pri Podbočju. Trojica je v noči na 13. februar 2017 popivala, nato pa je Olovec povsem izgubil živce, ko je meda začel Cekuta preklinjati njegovo mater. Z brcami in pestmi sta se nato Olovec in Kovač spravila nadenj. Ko je bila žrtev že nezavestna, sta izživljanje nadaljevala in ga celo snemala, grozljivi posnetek, pospremljen s kopico sočnih izrazov, pa 23 minut v živo prenašala na facebooku. V nekaj urah si ga je ogledalo več kot 230.000 ljudi. Obsojena sta bila Olovec na 21 let in 11 mesecev, Kovač pa na leto dni nižjo zaporno kazen.
 

Rešeni so postali nerešeni


Poleg facebook umora sta v zadnjem desetletju medijsko najbolj odmevala umor direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika in uboj gledališkega igralca Gašperja Tiča, zaradi katerega Stefan Cakić prestaja desetletno zaporno kazen.

Umor Jamnika zdaj velja za nerešenega, čeprav so nedolgo po njegovi likvidaciji na viškem parkirišču 16. decembra 2014 odvzeli prostost nekdanjemu zaposlenemu na inštitutu Milku Noviču. Da se je nadrejenemu maščeval zaradi izgube službe, je bil Novič najprej obsojen na 25 let zapora, pred nekaj meseci pa je bil v ponovljenem okrožnem sojenju zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Primer zastara jeseni.

Milko Novič je bil v ponovljenem sojenju oproščen na prvi stopnji. FOTO: Blažž Samec/Delo
Milko Novič je bil v ponovljenem sojenju oproščen na prvi stopnji. FOTO: Blažž Samec/Delo


Zdravnik Ivan Radan je bil obtožen uboja štirih pacientov med septembrom 2012 do decembrom 2014 na ljubljanski nevrološki kliniki, in sicer tako, da je zanje odrejal usodne količine morfija ali propofola, v enem primeru kalijevega klorida. Dokazi proti njemu so na sodnem procesu popolnoma zvodeneli in zdaj nepravnomočno velja za nedolžnega.


 

Koroška dečka


Sodba za umor, ki ga je zagrešil Velenjčan Romeo Bajde, ko je v noči na 27. december 2015 na poti s koncerta v Rdeči dvorani v Velenju najprej fizično obračunal s partnerko Lidijo Škratek, jo nato zadavil in potem mrtvo z avtomobilom pripeljal pred tamkajšnji zdravstveni dom, je pravnomočna. Višje sodišče v Celju je novembra 2018 potrdilo obsodbo na 25 let zapora, še vedno pa ni končan postopek glede skrbništva dveh dečkov, ki jima je oče zaradi ljubosumja umoril mater.

Ustavno sodišče je oktobra lani razveljavilo sodbo Upravnega sodišča v Mariboru v primeru skrbništva dečkov, ki so ju delavci velenjskega centra za socialno delo 31. marca 2016 brez vednosti starih staršev, pri katerih sta bivala po mamini tragični smrti, odpeljali v rejniško družino, kjer sta še danes. Sojenje je vrnjeno na prvo stopnjo.

Babica dečkov po materini strani je namreč izpodbijala sodbo upravnega sodišča, s katero je bila zavrnjena njena tožba proti odločbi, ki jo je izdalo ministrstvo za delo in s katero so bile zavrnjene njene vloge za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti za mladoletna vnuka.
 

Skrivnostna smrt družine Zakšek


V prvi polovici desetletja je javnost pretresala tragedija na Krškem polju, o končnem poročilu preiskovalcev glede smrti družine Zakšek iz Volovnika pri Leskovcu pa verjetno marsikdo še vedno dvomi. V noči na 22. marec 2011 so ustrelil 63-letnega Staneta, njegovo 45-letno ženo Dragico in 21-letnega sina Denisa, nato pa v njihovi hiši podtaknil požar, da so pozneje v enem od prostorov našli zoglenelo človeško truplo in ostanke psa, v drugem pa še dve trupli, ki ju je ogenj prav tako uničil do neprepoznavnosti.

Sredi leta po končani preiskavi so policisti sporočili, da bodo o zadevi na pristojno tožilstvo poslali poročilo o dogodku. Preiskava je torej končana, krivca pa ni. Oziroma to je bil zdaj pokojni Stane, ki je umoril ženo ter sina, podtaknil požar, nato pa si sodil sam.