Oproščen žaljive obdolžitve komandirja
Novinarja Bojana Požarja tožilstvo preganjalo zaradi zapisa o poskusu prikrivanja nesreče pijanih policistov.
Odpri galerijo
Bojan Požar je s sodišča odkorakal z oprostilno sodbo.
FOTO: Dejan Javornik/Slovenske novice
Ljubljana – Bojan Požar se je na zatožni klopi znašel pod obtožbo, da je žaljivo obdolžil nekdanjega komandirja policijske postaje v Lenartu Jožefa Kernežo v članku »Pijani štajerski policisti. Se zaleteli, nesrečo prikrili in grozili. Komandir pa napredoval«. A dokazni postopek očitkov ni potrdil in ljubljansko okrožno sodišče je novinarju in uredniku spletnega portala Pozareport.si izreklo oprostilno sodbo. Ta še ni pravnomočna.
Februarja 2015 je Bojan Požar na svojem portalu objavil prispevek, v katerem je pisal o dogodku decembra 2014, ko naj bi Danijel Lorbek, direktor mariborske policijske uprave, odredil usposabljanje posebne policijske enote Policijske uprave Maribor, pod krinko usposabljanja pa da se je poslovilna zabava takratnega poveljnika posebne enote Zorana Mušiča, ki se je nato konec leta upokojil, sprevrgla v pijančevanje, končalo pa se je s prometno nesrečo, ki da so jo vpleteni prikrili oziroma poskušali prikriti.
Zaradi omembe tedanjega komandirja policijske postaje v Lenartu Jožefa Kerneže v zgolj nekaj stavkih v sicer daljšem članku se je Požar znašel v kazenskem postopku, saj je tožilstvo, glede na to, da gre za uradno osebo, prevzelo pregon in zoper novinarja spisalo obtožnico zaradi žaljive obdolžitve. Sporne naj bi bile besede, da je »po navedbah naših virov vse to dobro vedel« tudi Kerneža, »vendar tudi on ni storil ničesar. Kaj šele, da bi ukrepal zoper pijane policiste, še več Danijel Lorbek ga je tri tedne kasneje v sklopu kadrovskih menjav znotraj policije, ki sta jih izvedla ministrica za notranje zadeve Vesna Gjörkös Žnidar in novi generalni direktor policije Marjan Fank, postavil za inšpektorja in celo poveljnika posebne enote Mariborske policije«. Kernežo je omenil še v stavku, ki se nanaša na disciplinsko obravnavo in kaznovanje nekega policista, ki je enkrat zamudil v službo. Tožilstvo je v zapisanem prepoznalo znake kaznivega dejanja, češ da so zapisi o teži nesreče in njenem prikrivanju neresnični, prav tako navedba o napredovanju Kerneže, češ da je bilo o napredovanju odločeno že pred nesrečo. Nadalje je navedlo, da je policist, ki je povzročil nesrečo, dobil opozorilo pred izredno odpovedjo, zoper sopotnika pa da so uvedli disciplinski postopek ...
Tožilstvo je za Požarja v končni besedi predlagalo izrek pogojne zaporne kazni štiri mesece s preizkusno dobo dveh let. A je ljubljansko okrožno sodišče Požarju izreklo oprostilno sodbo, saj je ocenilo, da ni šlo za očitano kaznivo dejanje. Zapis, ki zadeva Kernežo, je v kontekstu teme, ki ga članek obravnava, in so se navedbe, ki zadevajo oškodovanca, pokazale za resnične, sicer pa je članek v javnem interesu, nam je Požar na kratko povzel obrazložitev sodbe.
Kot je v končni besedi med drugim poudaril Požarjev zagovornik odvetnik Franc Rojko, je Požar članek napisal kot novinar in v njem opozoril na nepravilnosti oziroma nenavadna dogajanja v zvezi s prometno nesrečo s pobegom, v kateri so bili udeleženi policisti, o čemer ga je obvestil anonimni vir; v članku je povzel tudi odziv policije, članek pa se ne nanaša na oškodovanca osebno, temveč na ravnanje policije kot institucije.
Februarja 2015 je Bojan Požar na svojem portalu objavil prispevek, v katerem je pisal o dogodku decembra 2014, ko naj bi Danijel Lorbek, direktor mariborske policijske uprave, odredil usposabljanje posebne policijske enote Policijske uprave Maribor, pod krinko usposabljanja pa da se je poslovilna zabava takratnega poveljnika posebne enote Zorana Mušiča, ki se je nato konec leta upokojil, sprevrgla v pijančevanje, končalo pa se je s prometno nesrečo, ki da so jo vpleteni prikrili oziroma poskušali prikriti.
Zaradi omembe tedanjega komandirja policijske postaje v Lenartu Jožefa Kerneže v zgolj nekaj stavkih v sicer daljšem članku se je Požar znašel v kazenskem postopku, saj je tožilstvo, glede na to, da gre za uradno osebo, prevzelo pregon in zoper novinarja spisalo obtožnico zaradi žaljive obdolžitve. Sporne naj bi bile besede, da je »po navedbah naših virov vse to dobro vedel« tudi Kerneža, »vendar tudi on ni storil ničesar. Kaj šele, da bi ukrepal zoper pijane policiste, še več Danijel Lorbek ga je tri tedne kasneje v sklopu kadrovskih menjav znotraj policije, ki sta jih izvedla ministrica za notranje zadeve Vesna Gjörkös Žnidar in novi generalni direktor policije Marjan Fank, postavil za inšpektorja in celo poveljnika posebne enote Mariborske policije«. Kernežo je omenil še v stavku, ki se nanaša na disciplinsko obravnavo in kaznovanje nekega policista, ki je enkrat zamudil v službo. Tožilstvo je v zapisanem prepoznalo znake kaznivega dejanja, češ da so zapisi o teži nesreče in njenem prikrivanju neresnični, prav tako navedba o napredovanju Kerneže, češ da je bilo o napredovanju odločeno že pred nesrečo. Nadalje je navedlo, da je policist, ki je povzročil nesrečo, dobil opozorilo pred izredno odpovedjo, zoper sopotnika pa da so uvedli disciplinski postopek ...
Tožilstvo je za Požarja v končni besedi predlagalo izrek pogojne zaporne kazni štiri mesece s preizkusno dobo dveh let. A je ljubljansko okrožno sodišče Požarju izreklo oprostilno sodbo, saj je ocenilo, da ni šlo za očitano kaznivo dejanje. Zapis, ki zadeva Kernežo, je v kontekstu teme, ki ga članek obravnava, in so se navedbe, ki zadevajo oškodovanca, pokazale za resnične, sicer pa je članek v javnem interesu, nam je Požar na kratko povzel obrazložitev sodbe.
Kot je v končni besedi med drugim poudaril Požarjev zagovornik odvetnik Franc Rojko, je Požar članek napisal kot novinar in v njem opozoril na nepravilnosti oziroma nenavadna dogajanja v zvezi s prometno nesrečo s pobegom, v kateri so bili udeleženi policisti, o čemer ga je obvestil anonimni vir; v članku je povzel tudi odziv policije, članek pa se ne nanaša na oškodovanca osebno, temveč na ravnanje policije kot institucije.
