Pacientka toži KC in Zavarovalnico Triglav

Ljubljana - Prepričana, da so splošno poslabšanje zdravja in številne zdravstvene težave posledica prepozno opravljene operacije, s tožbo terja odgovornost od Kliničnega centra (KC) in Zavarovalnice Triglav, pri kateri ima KC zavarovano odgovornost. Okrožno sodišče je njeno tožbo zavrnilo, a je višje sodišče sodbo v celoti razveljavilo in vrnilo okrožnemu v ponovno obravnavo z napotki, ki jim bo moralo slediti v ponovljenem postopku.

Zaradi nenadnih močnih bolečin v nogi in ledvenem delu hrbtenice se je pacientka novembra 1996 z napotnico »nujno« oglasila v nevrološki ambulanti na polikliniki KC, od koder so jo po pregledu napotili na sprejem na nevrološko kliniko, kjer jo je še enkrat pregledala tamkajšnja sprejemna zdravnica, takrat še specializantka. Kljub ugotovitvi o »mrtvi in hladni nogi« so jo zaradi pomanjkanja postelj sprejeli šele čez dva dni, na prvo preiskavo pa je čakala do 4. decembra 1996, navaja v tožbi. Operirali so jo šele 20 dni po hospitalizaciji, čeprav bi to morali po pravilih zdravniške stroke storiti takoj oziroma čim prej, po operaciji pa je šlo menda le na slabše.

Zaradi (po pacientkinem mnenju) neustre znega odnosa zdravnika nevrološke klinike ob kontrolnih pregledih se je odločila pomoč poiskati v Ortopedski bolnišnici v Valdoltri, kjer so ugotovili izrazite okvare korenine ledvenega petega vretenca. Vzrok za to je po tožničinem prepričanju prepozno opravljena operacija, medtem ko v KC zanikajo, da so kasnejše zdravstvene težave posledica (prepozne) operacije, saj ta ni bila nujna glede na pacientkino takratno zdravstveno stanje, bili pa so narejeni vsi potrebni ukrepi in preiskave za postavitev pravilne diagnoze.

Pacientka je s tožbo junija 1999 zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti zahtevala najprej 20 milijonov tolarjev odškodnine (83.452 evrov), februarja lani pa je v pripravljalni vlogi navedla, da za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem za obdobje od pregleda v nevrološki ambulanti 26. novembra do operacije 18. decembra 1996 zahteva 14.500 evrov, za duševne bolečine zaradi kršitve pravice do obveščenosti pa 5500 evrov. Okrožno sodišče je ta del tožbe zavrnilo, ker je štelo, da gre za spremembo tožbe, ki je prepozna. A po mnenju višjega sodišča je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj o tem, da je dovolilo spremembo tožbe, ni izdalo sklepa, temveč je stranke s tem seznanilo šele v sodbi. Pri tem višje sodišče opozarja, da prehod iz ene oblike nepremoženjske škode v drugo ob nespremenjenem tožbenem predlogu ne šteje za spremembo tožbe, temveč gre zgolj za drugačno pravno kvalifikacijo zahtevka.

Ker okrožno sodišče ni ugotovilo povezave med pacientkinimi težavami in zakasnelo operacijo, je zavrnilo tudi odškodninski zahtevek za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, pri tem pa je svoje ugotovitve oprlo na izvedensko mnenje komisije za izvedenska mnenja zagrebške medicinske fakultete. Za izdelavo izvedenskega mnenja je sodišče najprej prosilo mariborsko splošno bolnišnico, a je na predlog pacientkinega pooblaščenca odvetnika Davida Sluge to mnenje nato izločilo iz spisa.

Direktor mariborske bolnišnice, ki je za izdelavo mnenja določil tri specialiste, je namreč hkrati stalni arbiter Zavarovalnice Triglav in kot tak od nje prejema plačilo, kar vzbuja dvom o nepristranskosti izvedenskega organa. Zato so mnenje izdelali zagrebški izvedenci, a ker jih okrožno sodišče ni zaslišalo na glavni obravnavi, čeprav je imela tožnica pripombe na njihove ugotovitve in jih je izpodbijala z mnenjem drugega strokovnjaka, ki ga je pridobila zunaj postopka, je zagrešilo napako.