Patria II prestala sito vrhovnega sodišča

Vrhovni sodniki zavrnili zahtevo za varstvo zakonitosti Jureta Cekute in Petra Zupana.
Fotografija: Peter Zupan in Jure Cekuta sta bila obsojena na zaporni in denarni kazni. FOTO: Ljubo Vukelič/Delo
Odpri galerijo
Peter Zupan in Jure Cekuta sta bila obsojena na zaporni in denarni kazni. FOTO: Ljubo Vukelič/Delo

Ljubljana – Pravnomočna sodba v tako imenovani zadevi Patria II, po kateri sta slikar Jure Cekuta in upokojeni brigadir Peter Zupan obsojena na zaporni kazni, je prestala sito vrhovnega sodišča. To je v celoti zavrnilo zahteve obsojencev za varstvo zakonitosti in s tem potrdilo tudi prisojene kazni.

Cekuta v skladu s pravnomočno sodbo od lanskega septembra na Dobu prestaja štiri leta in štiri mesece zapora, Zupan, ki je bil zaradi vpletenosti v »posel« obsojen na dve leti in pol zapora ter denarno kazen 15.000 evrov, pa je zaporno kazen prestal že pred časom. Tudi Cekuti so poleg zaporne določili denarno kazen, in sicer 30.000 evrov ter mu naložili, da mora plačati še 460.875 evrov, kolikor je dobil od družbe Patria Vehicles Oy in podjetja RHG avstrijskega posrednika Hansa Wolfganga Riedla.
 

V stečaj


A država od tega po naših podatkih ni dobila niti centa, saj je Cekuta decembra lani razglasil osebni stečaj. Državi namreč dolguje skupaj 550 tisoč evrov - 460 tisoč evrov, ki naj bi jih dobil v zameno za sporno pridobljeno dokumentacijo glede nakupa osemkolesnikov, 30 tisoč evrov denarne kazni, že od prej pa naj bi po poročanju medijev državi dolgoval 60 tisočakov.

Sodbo je februarja 2017 potrdilo višje sodišče, zdaj pa je takšni odločitvi pritrdilo še vrhovno sodišče, ki je zavrnilo zahtevo Cekute in Zupana oziroma njihovih zagovornikov za varstvo zakonitosti. Obramba je v njej naštevala vrsto kršitev, a vrhovni sodniki teh kršitev niso našli, prav tako ne kršitev, na katere morajo paziti po uradni dolžnosti, sicer pa je bila zahteva za varstvo zakonitosti večinoma vložena zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, česar se z izrednim pravnim sredstvom ne more uveljavljati, ugotavljajo vrhovni sodniki.

Kot je znano, je ljubljansko okrožno sodišče aprila 2014 pritrdilo tožilstvu in Cekuto spoznalo za krivega kaznivega dejanja napeljevanja k zlorabi položaja, ker je takrat zaposlenega na obrambnem ministrstvu (Mors) Zupana napeljal, da mu je predajal zaupne dokumente o zadevi Patria.

Sodišče je tako potrdilo očitke tožilstva, da je Zupan kot uslužbenec Mors med 3. in 13. junijem 2005 Cekuti pred objavo razpisa in brez pooblastila Morsa predal dokumente v povezavi s projektom bojnih vozil, ki niso bili javno dostopni in javno objavljeni. Šlo je za podatke, da namerava Slovenija nabaviti 150 bojnih vozil v obdobju med letoma 2006 in 2011, svoj prispevek pa bo morala dati tudi lokalna proizvodnja - Patria je bila s tem konkurenčnejša in je imela več časa za pripravo ponudbe, je takrat ocenil prvostopenjski sodni senat. Podatkov, da bi tudi Zupan kaj služil, ni, a je po mnenju sodišča ravnal iz koristoljubja že zato, ker je s prijateljskimi uslugami poskrbel, da je služil nekdo drug.

Te dokumente naj bi Cekuta 13. junija 2005 predal posredniku Patrie Riedlu, pozneje pa tudi odgovornemu v Patrii za Slovenijo Reiju Niitynenu, za kar naj bi Cekuta na svoj avstrijski bančni račun v več obrokih od Riedlovega podjetja in finske Patrie med julijem 2005 in novembrom 2007 prejel 460.875 evrov.

Zupan je na obravnavi pred višjim sodiščem predložil dokument, ki naj bi ga podpisal njegov nadrejeni in naj bi ga razbremenil krivde, saj da potrjuje, da je bil le izvrševalec navodil nadrejenega, a se je izkazalo, da gre za ponaredek.
 

Slabo zdravje


Cekuta bi moral za zapahe oditi že 11. julija 2017, a je skušal prestajanje kazni odložiti zaradi slabega zdravstvenega stanja. Sodišče mu je bilo dvakrat prisluhnilo, tretjič pa ne, ker je posebna zdravniška komisija ugotovila, da je zmožen prestajati kazen, češ da mu lahko tudi v zaporu zagotovijo ustrezno zdravstveno oskrbo. Cekuta je tako na Dobu od 6. septembra lani, neuspešen pa je bil tudi s prošnjo za pomilostitev pri predsedniku države Borutu Pahorju.