Pijani vozniki po bližnjici do vozniškega dovoljenja?

Ljubljana – Afera z nezakonitim pridobivanjem vozniških dovoljenj, ki so si jih mnogi pridobili z različnimi goljufijami, dobiva vse večje razsežnosti. Po naših podatkih obstaja tudi sum o nepravilnostih pri izvajanju rehabilitacijskih delavnic. Teh se morajo udeležiti vozniki, ki so jih policisti zalotili opite za volanom. Sicer pa ne bo ostalo zgolj pri medsebojnem obtoževanju, kdo od odgovornih je zatajil – tudi to preiskuje policija.

Po vzoru Nemčije, Švice in Avstrije se morajo vozniki, ki so jih policisti zalotili opite za volanom, od 1. oktobra 2011 tudi v Sloveniji udeležiti rehabilitacijskih programov (teh se lahko vsaki dve leti udeležijo tudi vozniki, ki si želijo izbrisati štiri kazenske točke).

Le sankcije ne dajejo želenih rezultatov, se strinjajo strokovnjaki, ampak je prekrškarjem treba pomagati, tako da spremenijo svoje prepričanje in sami spoznajo, da alkohol in volan ne gresta skupaj. Katerega rehabilitacijskega programa – edukacijske delavnice, psihosocialne delavnice ali pa celo zdravljenja zasvojenosti – se bo udeležil voznik, odloči zdravnik po zdravniškem pregledu. Edukacijske delavnice so namenjene predvsem tistim, ki še niso razvili navade tveganega in škodljivega pitja alkohola, torej blažjim prekrškarjem, druge napotijo v psihosocialne delavnice, najhujše pivce pa lahko doleti tudi ukrep obveznega zdravljenja zasvojenosti.

Za izvajanje rehabilitacijskih programov se je pod okriljem Javne agencije Republike Slovenije za varnost v prometu (AVP) usposobilo 62 izvajalcev, večinoma psihologi. Od decembra 2011 do februarja naslednje leto je AVP izvedel 11 edukacijskih delavnic in eno psihosocialno, potem pa je to delo na agenciji do letošnjega septembra zamrlo in rehabilitacijske delavnice izvaja 11 drugih izvajalcev predvsem v zdravstvenih domovih po različnih krajih v državi. Lani v vsem letu se je edukacijskih delavnic udeležilo več kot 4000 voznikov, precej manj, približno 370, jih je obiskovalo psihosocialne delavnice, le v letošnjem prvem polletju je bilo na edukacijskih delavnicah že dobrih 3000 voznikov.

Po slabih dveh letih izvajanja je zagotovo nastopil čas, ko je treba opraviti temeljito analizo, kaj so nam rehabilitacijske delavnice prinesle, je odločen Igor Velov, v. d. direktorja AVP. Kaj se danes dogaja s temi vozniki, ki so opravili programe? Ali so se odpovedali alkoholu, preden bi sedli za volan, ali si še vedno »nabirajo« kazenske točke, skratka, ali je udeležba na teh predavanjih sploh kaj vplivala na njihovo vedenje in odgovornost?

Iz Društva psihologov Slovenije je slišati pomislek, da se zdravniki včasih tudi nepravilno odločajo, kam napotiti voznika – največ jih mora obiskovati »zgolj« edukacijske delavnice, ki trajajo dvakrat po tri ure, le kakšna desetina tega števila pa psihosocialne delavnice, na katerih morajo biti v šestih tednih navzoči kar 18 ur … Če k temu dodamo podatek ministrstva za zdravje, da je vsak peti moški in vsaka petindvajseta ženska zasvojena z alkoholom in da v Sloveniji še vedno prevladuje izrazito toleranten odnos do alkohola, ta problem nedvomno zahteva odgovornejšo obravnavo.

Da bi ugotovili, kako uspešne so delavnice pri prevzgoji voznikov, bo AVP pripravil posvet z izvajalci rehabilitacijskih programov, še letos se bodo sestali tudi s predstavniki Društva psihologov Slovenije, ministrstva za zdravje in pravosodnega ministrstva. Na teh sestankih bodo dorekli rešitve, kako delovati naprej, če se bo pokazalo, da je treba kaj spremeniti, prilagoditi oziroma nadgraditi.

Iz društva psihologov, pravi Velov, je prejel pobudo, da na področju rehabilitacijskih programov zaznavajo »neke stvari, ki mogoče niso najbolj primerne«. Tudi zato bo Agencija prihodnje dni začela izvajati nadzore izvajalcev, in sicer ali se te delavnice res izvajajo ter ali jih izvajajo usposobljeni ljudje in v takšnem obsegu, kot je predpisano. Sicer pa sume nepravilnosti pri izvajanju teh programov preiskuje tudi policija.

Velov se zavzema tudi za to, da bi rehabilitacijske programe izvajali na AVP. Ta ima za to vse možnosti, saj ima 16 izpitnih centrov po različnih krajih v Sloveniji. Tako bo agencija delo izvajalcev laže kontrolirala in nadzirala, za kar je tudi pristojna, ne nazadnje pa se lahko agencija, ki je seveda odvisna od državnih jasli, na ta način tudi trži. S to dejavnostjo lahko služimo denar, smelo napoveduje Velov, »in kolikor ga bomo zaslužili, ga bomo tudi vrnili v razvoj tega področja, v preventivo«. Tako so od letošnjega septembra na sedežu agencije v Ljubljani že organizirali pet edukacijskih delavnic.

Kombinacija mamil in alkohola

V zadnjem letu se je delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč rahlo povečal. Vozniki, podprti z maligani, so po podatkih policije zakrivili skoraj četrtino smrtnih prometnih nesreč. Lani je bila povprečna stopnja alkoholiziranosti udeležencev v prometnih nesrečah 1,51, leto poprej pa 1,46 promila. Najpogostejši kršitelji, ki vozijo opiti, spadajo v starostno skupino od 26 do 35 let, sledijo jim tisti, ki so v starostni skupini od 36 do 45 let.

Skrb vzbujajoč pa ni le alkohol, vse večji problem med vozniki so tudi prepovedane droge ter tudi kombinacija mamil in alkohola. Policija je v prvih devetih mesecih letos pridržala 408 pijanih voznikov in zasegla 1705 vozil. Lani so v vsem letu pridržali 2871 pijanih voznikov, predlani pa se je pri policistih treznilo 7273 voznikov.