

Po razkritju nezakonite tovarne ponarejenih cigaret v Lendavi, kjer je v nehumanih razmerah delalo 34 tujcev, nacionalni preiskovalni urad (NPU) vodi predkazenski postopek. Preiskovalci menijo, da sta osumljenca z območja mariborske policijske uprave »z neidentificiranimi sostorilci« ter s pomočjo lastnih podjetij nameravala izkoriščati prisilno delo tujcev. Enega so prijeli, drugega iščejo.
Preiskovalci domnevajo, da sta bila v organizacijo posla vpletena najmanj dva slovenska državljana, ki naj bi delovala v okviru mednarodne hudodelske združbe. Eden od osumljenih, čigar podjetje je lastnik industrijskega kompleksa, je za komercialno televizijo dejal, da z dogajanjem ni bil seznanjen, objekt je nazadnje obiskal junija, a ni opazil nič nenavadnega. Preiskovalni sodnik ga je že zaslišal in ga po zaslišanju izpustil na prostost, drugega osumljenca policija še išče.

Motalnovo ime je mogoče zaslediti med zapisi sodnih kronistov, ki so pred leti poročali o sojenju zaradi kaznivega dejanja ropa in protipravnega odvzema prostosti. Dejanje, zaradi katerega se je s soobdolženim znašel na zatožni klopi, sega v leto 2012, a je bila prvostopenjska obsodilna sodba na vrhovnem sodišču razveljavljena.
V ponedeljek sta policija in finančna uprava predstavili razkritje največje nezakonite tovarne cigaret do zdaj pri nas na območju nekdanje Nafte v Trimlinih pri Lendavi. Predstavnik Fursa Dušan Pečnik je poudaril, da gre za enega od največjih odkritih primerov tudi v širšem evropskem prostoru. Samo na zaseženih cigaretah in tobaku v objektu so preiskovalci ocenili za približno 7,8 milijona evrov neplačanih trošarin, skupaj z dodatnimi 14 milijoni cigaret, odkritimi v ustavljenem tovornjaku, škoda presega deset milijonov evrov.

V objektu je bila tudi večja skupina tujih delavcev, ki je delovala v neživljenjskih razmerah. Po navedbah direktorja uprave kriminalistične policije Mitje Jagra naj bi bila v obratu izkoriščana skupina najmanj 33 državljanov Paragvaja in državljan Bolgarije. Iz domovine so jih zvabili z obljubami o dobro plačanem delu; nekaterim so obljubljali po deset tisoč evrov mesečnega zaslužka. A so jim po prihodu vzeli potne liste in telefone, jim prepovedali izhode, po dva sta si morala deliti eno posteljo.
Bili so brez prezračevanja, brez oken, pogosto lačni in omotični zaradi vonja po tobaku in kemikalijah. Prav tako ni bilo dovolj tušev in stranišč, nadzorovali so jih s kamerami, strogo prepovedano jim je bilo vzpostavljati stike z vozniki tovornih vozil in drugimi osebami zunaj objekta. Delavci imajo zdaj status žrtev trgovine z ljudmi.
Preiskava še poteka, slovenski organi sodelujejo tudi s policijami več evropskih držav in Europolom pri ugotavljanju obsega mreže, izvora surovin ter morebitnih povezav z drugimi podobnimi primeri v regiji.
Komentarji